V novi številki revije Demokracija razkrivamo resen sum korupcije v priméru elektrotajkuna Roberta Goloba. Sprašujemo se, ali specializirano državno tožilstvo namerno ščiti Aleksandra Čeferina. Objavljamo javnomnenjsko raziskavo, ki razkriva podporo posameznim političnim strankam, in intervjuje z Jelko Godec, s Francem Breznikom, Tomažem Liscem in številnimi drugimi zanimivimi sogovorci. O predvolilnem in mednarodnem dogajanju pišejo Jože Biščak, Borut Korun, Milan Gregorič, Štefan Šumah, Drago Bajt, Keith Miles in Matevž Tomšič. Z Demokracíjo boste vedeli več!
Robert Golob je drugi kandidat za novi obraz tranzicijske levice za predsednika vlade, ki nam ga skušajo prodati kot uspešnega menedžerja iz zasebnega sektorja. Prvi je bil Zoran Janković. Za prvega že vemo, da se je zgodba o njegovi mitološki poslovni žilici razpočila kot milni mehurček, ko so nasedle vse Mercatorjeve balkanske naložbe in smo videli, da je kasnejši ljubljanski šerif kot poslovnež investiral bolj kot ne na pamet, brez resnih poslovnih analiz ali pa še huje – na podlagi kakšnih s poslovnim svetom povsem nepovezanimi motivi. Kaj pa Golob?
Celoten članek preberite v reviji Demokracija!
V tokratni reviji Demokracija preberite še:
Živahna politična kampanja poteka tudi na terenu
Vstopili smo v tretji teden volilne kampanje pred državnozborskimi volitvami, ki prinaša stopnjevanje aktivnosti strank oziroma list na terenu ter soočenja njihovih stališč. Stranke so v drugem tednu okrepile kampanjo na terenu, končalo pa se je potrjevanje kandidatnih list. Volilne komisije so v minulem tednu končale postopke preverjanja zakonitosti kandidatnih list in izžrebale vrstni red list na glasovnicah v posameznih volilnih enotah. Državna volilna komisija je začela s tiskanjem glasovnic, gospodinjstva pa v teh dneh prejmejo publikacije s seznami kandidatov v posameznih okrajih.
Javnomnenjska anketa: SDS povečala prednost
Po javnomnenjski anketi, ki jo je agencija Parsifal izvedla med 7. in 9. aprilom za Nova24TV, bi glede na odzive opredeljenih anketirancev volilni prag prestopilo pet strank, in sicer SDS, Gibanje Svoboda, SD, NSi in Levica. Če bi bile volitve v državni zbor to nedeljo, bi se jih zagotovo udeležilo 64,7 odstotka anketirancev, nikakor pa se jih ne bi udeležilo 10,1 odstotka anketirancev. Od zadnjega merjenja je podpora volilni udeležbi narasla z 62,7 na 64,7 odstotka, za dve odstotni točki.
Odločeni, da premagajo demografsko zimo
»Glede demografske politike spremljam vse deležnike, ki obravnavajo omenjeno področje. Glede samega političnega delovanja dojemam politiko kot sredstvo za dobro in blaginjo ljudi,« je prepričan v. d. direktorja Urada Vlade RS za demografijo Danilo Lončarič. Spomnimo. Urad Vlade RS za demografijo je bil ustanovljen oktobra 2020 z odlokom, in sicer kot vladna služba skladno s 25. členom Zakona o Vladi Republike Slovenije. Sedež urada je Trg Leona Štuklja 12, 2000 Maribor. Urad je opravil vse naloge, ki so se vezale na konstituiranje urada v Mariboru, sicer pa njegove naloge izhajajo iz že omenjenega odloka.
Intervjuji: Franc Breznik, Jelka Godec, Tomaž Lisec
V velikem intervjuju smo se pogovarjali s Francem Breznikom, ki je inženir elektrotehnike in diplomirani ekonomist, poslanec in kandidat za poslanca na tokratnih državnozborskih volitvah. Na listi SDS kandidira v 7. volilnem okraju – Lenart (v 7. volilni enoti Maribor). Breznik je velik domoljub, njegov prispevek njegovim domačim krajem je neprecenljiv. Je človek multidisciplinarnih znanj, poleg diplome iz elektrotehnike in ekonomije je študiral tudi pravo, kjer zdaj končuje magistrski študij. V tokratni reviji pa smo se pogovarjali še z državno sekretarko Jelko Godec, poslancem Tomažem Liscem in Mojco Mahanjec, Ksenijo Sever, Bojanom Kekcem, Ido Sever in Marušo Babnik.
Ali državno tožilstvo ščiti Aleksandra Čeferina?
Objavljamo primer, kjer naši viri navajajo, da Specializirano državno tožilstvo ščiti Aleksandra Čeferina, predsednika Uefe. Slovenske železnice so ugotovile, da je bila njihova družba SŽ-Železniško gradbeno podjetje (SŽ-ŽGP) leta oškodovana za 390 tisoč evrov, zato so leta 2014 podale kazensko ovadbo. Tožba še ni rešena, sredstva, iz katerih bo izplačana odškodnina, pa so že deponirana na sodišču. Gre za primer pri obnovi kočevske železniške proge, ki jo je vodila družba SŽ-ŽGP. Ta je za enega od podizvajalcev izbrala ugaslo podjetje NB inženiring v lasti Nihada Bešića, ki je od SŽ-ŽGP tedaj prejelo okoli 390 tisoč evrov. Nato so se pojavili sumi, da je šlo pravzaprav za fiktivno pogodbo in za nezakonito odtekanje denarja.
Mladi bodo s poroštvom države lahko prišli do stanovanja
Zakon o stanovanjski jamstveni shemi za mlade, ki so ga pripravili v SDM, prinaša mnoge rešitve ter rešuje mnoge stiske mladih in mladih družin. Državni zbor Republike Slovenije je na 99. izredni seji prejšnji teden potrdil zakon o stanovanjski jamstveni shemi za mlade. Gre za enega najpomembnejših zakonov zadnjih let, ki bo temeljito pospešil reševanje prvega stanovanjskega vprašanja za mlade. Zakon so pripravili v Slovenski demokratski mladini (SDM), podmladku Slovenske demokratske stranke. V parlamentarno sprejemanje ga je vložila poslanska skupina SDS. Pod predlog zakona so bili poleg poslancev SDS podpisani še poslanci NSi, Konkretno, SNS, narodnosti in nepovezana poslanka Mateja Udovč.
Šumijo gozdovi domači – in bodo še!
Potem ko je Vlada RS 24. marca sprejela dodatek k Pogodbi o upravljanju gozdov v lasti Republike Slovenije, so se v javnosti pojavila zavajanja, da ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) namerava posekati kar četrtino gozdov v državni lasti. To ne drži, in kot pravi premier Janez Janša, gre le za čiščenje nekaterih zemljišč, ki so v kataster vpisana kot kmetijska. Z dodatkom k Pogodbi o upravljanju gozdov v lasti Republike Slovenije vlada želi urediti način upravljanja z zemljišči v lasti RS, ki v naravi predstavljajo gozd, v občinskih prostorskih aktih pa je njihova namenska raba opredeljena kot kmetijsko zemljišče. Povedano preprosto: vlada želi omogočiti vnovično rabo tistih kmetijskih zemljišč, ki so se v zadnjih letih iz različnih razlogov zarasla.
Drago Bajt: Rusija v žrelu putinizma
Vojna v Ukrajini velja za Putinovo vojno. Vendar pa je ne vodi sam predsednik Rusije, temveč trdno stoji za njim večinska ruska politika pa vojska in oligarhični kapital; idejno jo podpirajo ruska velikodržavna inteligenca in Putinovi najljubši ideologi. Navsezadnje pa tudi tista večina ruskega prebivalstva, ki že vrsto let voli svojega predsednika in spodbuja njegova »zgodovinska« prizadevanja. Vedeti je treba, da vojna v Ukrajini traja dlje kot od ruske priključitve Krima in upora v Donbasu leta 2014; predvsem pa korenini v mnogoterih zgodovinskih vidikih ter pomembnih idejah v razvoju ruske in sovjetske države. Je samo korak na poti k Putinovemu velikodržavju; v tej politični težnji putinizma se mešajo številne sestavine, znane v ruski zgodovini, politiki in kulturi vse od nastanka Moskve naprej.
Francija: Ponovitev dvoboja izpred petih let!
V nedeljo je v Franciji potekal prvi krog predsedniških volitev. Predsednik Emmanuel Macron in desno populistična kandidatka Marine Le Pen sta se uvrstila v drugi krog. Bosta čez dva tedna ponovila »finale« iz leta 2017, ko je zmagal Macron? Po prvem krogu znova majhna razlika med finalistoma. Tako kot na zadnjih predsedniških volitvah sta tudi letos po prvem krogu volitev zmagovalca Emmanuel Macron (27,6 odstotka) in Marine le Pen (23,4 odstotka) in se bosta znova pomerila v drugem krogu 24. aprila. Tako kot pred petimi leti je razlika majhna, takrat je bila razlika tri odstotna po prvem krogu.
Ukrajina za spopad na vzhodu potrebuje pomoč
Ukrajinska vojska je osvobodila sever države. Rusija prerazporeja sile na vzhod, kjer se krepijo spopadi. Svet je šokiran nad grozljivimi prizori pobitih domačinov v krajih Buča, Borodjanka in Hostomel. Preiskavo vojnih zločinov so napovedali tudi Združeni narodi. Ukrajinska vojska je po umiku ruskih enot osvobodila regije Kijev, Čenihiv, Žitomir in Sumi. S tem je prevzela tudi nadzor nad mejo z Belorusijo. Rusija nekatere enote od tam premešča na vzhod Ukrajine, vendar te še niso povsem pripravljene za novo ofenzivo. Na vzhodu so po poročanju BBC News oblasti prebivalce blizu območja spopadov pozvale, naj zapustijo svoje domove, saj bo v nasprotnem primeru njihovo življenje ogroženo.
Izkoriščanje ukrajinske begunske krize
Množične migracije in begunske krize ne služijo le globalistom pri izvajanju velike demografske zamenjave Evropejcev in uničevanja celovitosti posameznih narodov, ampak so tudi zlata jama za ponarejevalce dokumentov, tihotapce z ljudmi ter druge kriminalce in kriminalne združbe. Lansko poročilo Globalne iniciative proti transnacionalnemu organiziranemu kriminalu ocenjuje, da je tihotapljenje migrantov posel, ki je vreden kar petdeset milijonov evrov na leto. Zato se ne smemo čuditi, da so se pohlepnim zločincem verjetno zasvetile oči ob zdajšnji begunski krizi, ki jo je sprožila vojna v Ukrajini.
Vabljeni k branju aktualnih, zanimivih in analitičnih kolumn!
Vabljeni k nakupu Demokracije! Z njo boste vedeli več!
