Piše: Gašper Blažič
»Smo na pragu nečesa velikega,« je na večer drugega kroga lanskih predsedniških volitev dejal Anže Logar, takrat sicer poraženi kandidat, ki je nabral skoraj 420 tisoč glasov volivcev. Konec decembra je za N1 pojasnil, da bo ustanovil civilnodružbeno platformo, na zadnji majski dan pa je obljubo izpolnil.
Zanimivo je, da je isti dan, v sredo, 31. maja, samo uro po začetku ustanovnega zbora novega društva potekala vladna tiskovna konferenca ob prvi obletnici vlade, zvečer pa še peti vseslovenski protestni shod v organizaciji civilne iniciative Glas upokojencev. Tudi v njej poudarjajo potrebo po sodelovanju, se pa organizatorji za zdaj distancirajo od strank, tudi opozicijskih, kar sicer ni nepričakovano, že tako ali tako pa mainstream mediji ves čas prikazujejo Inštitut 1. oktober kot podaljšek SDS. To je tudi del taktike, s katero so se sedaj lotili tudi Logarjeve civilne pobude.
Lahko bi vodil tudi stranko, vlado in državo
Seveda velja ponoviti nekaj dejstev iz preteklosti: Anže Logar, 47-letni Ljubljančan, ekonomist z doktoratom iz družbenih ved, od leta 2014 poslanec, nekdanji dvakratni direktor vladnega urada za komuniciranje in v preteklosti tudi predsednik ljubljanske SDS ter ljubljanski mestni svetnik (tudi kandidat za ljubljanskega župana), je slovenski in svetovni javnosti najbolj postal znan kot slovenski zunanji minister v času prejšnje vlade. Z zadnjimi volitvami se je vrnil v poslanske klopi, a je dejansko že takoj po njih vstopil v tekmo za nasledstvo Boruta Pahorja, predsdnika republike, ki se mu je konec lanskega leta iztekel drugi mandat. Čeprav Logarju na koncu ni uspelo – Nataša Pirc Musar ga je premagala tako rekoč za mišjo dlako –, je med dosedanjimi predsedniškimi kandidati pomladnega demokratičnega tabora zagotovo dosegel daleč najboljši uspeh, celo boljšega kot dvajset let prej Barbara Brezigar, ko se je v drugem krogu spopadla z Janezom Drnovškom. Kot je znano, je Brezigarjeva takrat nastopila v vlogi civilnodružbenega motivatorja z javno izjavo »Nekaj je treba storiti«, a so bili nekateri kasneje razočarani nad njo, ko je precej hitro postala prva nacionalna predstavnica Slovenije v Uradu za evropsko pravosodno sodelovanje Eurojust, za seboj pa pustila precejšen politični kapital. No, kot kaže, ga bo Logar unovčil precej bolje. Že njegove izjave na večer volilnega poraza so napovedovale, da kljub »odličnemu drugemu mestu« ne namerava vreči puške v koruzo. Navsezadnje se njegovo ime že precej let pojavlja v povezavi z morebitnimi spremembami na vrhu SDS, a se Logar ne obremenjuje s tem. Predsednik SDS Janez Janša je novembra lani v intervjuju za Demokracijo o Logarju dejal: »Je predsednik Sveta SDS, predsednik našega največjega lokalnega odbora v Ljubljani in poslanec. Vse to je bil oziroma je – ne kljub temu, ker je sposoben misliti s svojo glavo, ampak prav zato. Ob načelnem ravnanju z nabranim političnim kapitalom na predsedniških volitvah je glede na svojo starost in sposobnosti v prihodnosti lahko vse. Ne samo predsednik stranke, ampak tudi vlade in države.«
Celoten članek si lahko preberete v novi številki Demokracije!
Tednik Demokracija – pravica vedeti več!
