Piše: Anamarija Novak
Zadnji čas vse večkrat slišimo, da Slovenija potrebuje ustavno večino razuma. Gre za koncept, ki poudarja potrebo po širokem družbenem in političnem soglasju, utemeljenem na razumnih, preudarnih odločitvah, da bi se država uspešno soočala s trenutnimi izzivi.
Ustavna oziroma dvetretjinska večina v državnem zboru je potrebna za sprejetje ključnih odločitev, kot so spremembe ustave, kar zahteva visoko stopnjo sodelovanja in konsenza. »Razum« v tem kontekstu pomeni premišljeno, argumentirano in dolgoročno usmerjeno odločanje, ki presega parcialne interese in polarizacijo. Ustavna večina razuma je torej koncept, ki je še bolj ambiciozen od tega, da desnica zmaga na volitvah – gre za tako rekoč plebiscitarni koncept.
Za zaščito starševstva
Država se sooča z izzivi, kot so gospodarske reforme, demografske spremembe, podnebna kriza in politična razdvojenost. Brez širokega soglasja, ki temelji na razumu, lahko pride do zastojev pri sprejemanju nujnih ukrepov ali do odločitev, ki niso v splošno korist. Ustavne spremembe na primer, kot so prilagoditve volilnega sistema ali pravosodne reforme, zahtevajo široko podporo, da so legitimne in trajnostne. Koncept »ustavne večine razuma«, ki bi omogočila spremembe ustave in zaščito temeljnih ustavnih vrednot, pa je na omrežju X podrobneje utemeljil tudi predsednik SDS Janez Janša. Slednji pravi, da potrebujemo ustavno večino razuma za nekatere nujne dopolnitve obstoječe ustave kot tudi za zavarovanje nekaterih temeljnih ustavnih določil, ki jih je levičarska večina v ustavnem sodišču s pomočjo levih vlad dodobra razrahljala. Kot primer zadnjega izpostavlja odločitve ustavnega sodišča, ki neposredno ignorirajo ustavne določbe o starševstvu kot varovani ustavni kategoriji ali ustavno pravico staršev do moralne vzgoje svojih otrok.
Celoten članek si lahko preberete v tiskani izdaji Demokracije!
Tednik Demokracija – pravica vedeti več!
