Piše: G. B.
V novi številki revije Demokracija preberite, kako je predsednik vlade in Gibanja svoboda Robert Golob dobil rumen karton pred izključitvijo in kako se zapletel v vrtinec laži. Predsednik Slovenske demokratske stranke Janez Janša sporoča tistim, ki se sprenevedajo: Ko gre za sodelovanje, stranka SDS ni problem! Objavljamo intervjuje z novim predsednikom Zbora za republiko Janezom Remškarjem, nekdanjim ministrom Vinkom Gorenakom in nekdanjim sodnikom Zvjezdanom Radonjićem. Z Demokracijo boste vedeli več!
Pretekli teden je bil za predsednika vlade Roberta Goloba čas velike prelomnice. Doletela ga je kazenska ovadba, ki je bila sicer spisana že pred skoraj dvema letoma. S svojo nervozo in z lažmi je samo potrdil svojo ranljivost, a kot kaže, ga botri še ne bodo izgnali iz politike. Navsezadnje so ga iz godlje rešili najožji sodelavci, ki so mu v kratkem času pripravili delovni obisk v ZDA in celo sestanek z odhajajočim ameriškim predsednikom. Ironično je, da je bil ameriški predsednik Joe Biden gostitelj slovenskega premierja Goloba prav v tem času, a za najvplivnejšega slovenskega politika ta hip je bila to zanj rešilna bilka, potem ko se je sredi poletja tako rekoč pred celotno svetovno javnostjo pohvalil, kako je s svojimi zaslugami pomagal reševati ujetnike v Rusiji, s tem ko je Slovenija k Vladimirju Putinu v Moskvo poslala pred časom ruski vohunski par iz ljubljanskih Črnuč (o čemer smo veliko pisali pred nekaj meseci). Prav aretacija ruskih vohunov je bila dejansko tudi predmet številnih sumničenj, češ da so pristojne službe pod vplivom predsednika vlade in njegove stranke aretacijo vohunov preložile, da ne bi preveč ogrozili svojega slavja na t. i. trojnem referendumu konec novembra 2022. To je seveda le del številnih obtožb na račun Goloba, da se je politično vmešal v delo policije. Tega ga obtožuje Golobova nekdanja notranja ministrica Tatjana Bobnar, ob njej pa tudi nekdanji direktor policije Boštjan Lindav.
Celoten članek si lahko preberete v novi številki Demokracije!
V novi Demokraciji še preberite:
Kaj prinašata vladna proračuna za leti 2025 in 2026?
V predlogih državnih proračunov za prihodnji dve leti vlada načrtuje višje prihodke in višje odhodke. Ker bo poraba višja, vlada že vnaprej načrtuje primanjkljaj (izgubo) v višini 3,1 milijarde evrov, pokriti pa ga namerava z dodatnim zadolževanjem države. Ker pa se gospodarstvo ohlaja, so vprašljivi tudi načrtovani prihodki. Edino kar je morda bliže resnici, so odhodki, proračunski porabniki bodo namreč lahko porabljali v okviru začrtanega. Predloga državnih proračunov za leti 2025 in 2026 je vlada sprejela 26. septembra, pristojna parlamentarna delovna telesa pa proračunske dokumente obravnavajo v teh dneh. O obeh proračunih bo državni zbor odločal na redni seji, ki se bo začela 18. novembra. Stališče do proračunov je sprejel tudi Fiskalni svet in ocenil, da načrtovanje ni dovolj realistično.
Janša: Ko gre za sodelovanje, stranka SDS ni problem!
Prvak SDS je v minulih dneh v zapisih na družbenem omrežju X komentiral samostojno politično pot Anžeta Logarja, ki napoveduje stranko politične širine in v svojih nastopih poudarja sodelovanje. Tako je Janša med drugim izpostavil, da je SDS doslej že trikrat ob sestavljanju vlade vanjo vključila stranke z levega pola. »Tako DeSUS kot SMC ter sklenila Partnerstvo za razvoj s Pahorjevimi Socialnimi demokrati,« je spomnil. Po njegovih navedbah tako, ko gre za sodelovanje, nikoli ni bila in tudi danes ni problem stranka SDS. »Projekt Virant 2« (gre za referenco na nekdanjo stranko Gregorja Viranta op. p.) zato ni lansiran zaradi sodelovanja, ampak iz ravno nasprotnih vzgibov. Zato, da se prepreči zmaga SDS in omogoči vlada izključevanja − brez sodelovanja s SDS. Ker je samo vlada s SDS s svojim kadrovskim potencialom, z znanjem, izkušnjami in operativnimi sposobnostmi zmožna voditi državo suvereno oziroma zunaj neposrednega vpliva stricev in globoke države,« je prepričan predsednik SDS.
Intervjuja: dr. Vinko Gorenak in Zvjezdan Radonjić
»Že kar nekaj časa trdim, da Robert Golob ne bo končal tega mandata, vsaj v funkciji predsednika vlade ne. Kar nekaj znakov je, da so tisti, ki so ga dejansko izstrelili v politično orbito in na mesto predsednika vlade, nad njim obupali. Verjetno boste želeli vedeti, o kom govorim. Seveda govorim o političnem podzemlju, ki v času levih vlad dejansko vodi to državo, predsedniki levih vlad so pač neke vrste njihovi nameščenci. In to politično podzemlje je Robertu Golobu tudi skozi kazensko ovadbo policije poslalo jasno sporočilo. Nekako takole: »Dovolj te imamo.« Kdo bi utegnil biti njegov naslednik, vsaj za zdaj ni povsem jasno,« je v intervjuju za Demokracijo med drugim dejal nekdanji poslanec dr. Vinko Gorenak.
Za Demokracijo je ekskluzivno spregovoril tudi nekdanji sodnik Zvjezdan Radonjić. »Kar je dovoljeno Jupitru, ni dovoljeno volu, verjetno ima tudi to globlji razlog. Najbrž je Jankoviću lepo na svobodi, meni pa v lisicah, kdo ve!? Ne morem pa docela soglašati z vami o inkarnaciji neke zunajčasovne diktature, njenem hunskem vdoru v idilično danost. To, kar živimo, je dalj časa navzoča »diktatura liberalizma«, okrepljena z lisičenji. Govori lepo in drži veliko batino. Očitno je nastopil tako imenovani dialektični preskok; krinke so popadale z obrazov, niso potrebne, saj so si že tako vsi »nepridipravi« enaki med seboj. Živimo »čas laži«. Stekli psi so spuščeni, kamenje pa privezano,« je med drugim dejal.
Slovensko gospodarstvo na udaru vlade
Prejšnji teden sta zapiranje oziroma selitev dela proizvodnje napovedali dve družbi v lasti multinacionalk – velenjsko Gorenje in šempetrska družba Mahle v lasti nemške multinacionalke z istim imenom, ki del proizvodnje seli v Bosno in Hercegovino (BiH) ter na Madžarsko. Zaradi selitve proizvodnje v BiH bodo v Sloveniji ukinili 340 delovnih mest, zaradi selitve dela proizvodnje na Madžarsko pa bo Slovenija ob 270 delovnih mest. Pri tem ne gre za novost, kot so to poskušali prikazati v vladni koaliciji, poseben cirkus je predstavil Robert Golob. V šempetrskem podjetju Mahle, ki je del istoimenske nemške skupine in zaposluje približno 1800 ljudi, so že marca napovedali, da bodo letos odpuščali. Sporočili so, da bodo število zaposlenih zmanjšali za okoli tretjino, to je za okoli 600. Že takrat so tudi pojasnili, da selijo proizvodni program zaganjalnikov v novo tovarno v Aleksandrovcu v BiH, selitev v novo tovarno pa se je že začela.
Sramotna saga z mariborsko onkologijo
Premier Robert Golob je zatrjeval, da so zapleti v zvezi z nadgradnjo mariborske onkologije rešeni, pa se je izkazalo, da to ne drži. Direktor za investicije Tomaž Pliberšek je moral odstopiti, a gradbeno dovoljenje še ni pravnomočno. Nadgradnja oziroma širitev oddelka za onkologijo Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Maribor je velika sramota za državo. Zdravstvena ustanova, ki deluje v nemogočih razmerah, je, kot vse kaže, zadnja na seznamu prioritet te vlade. Bolniki z rakom na terapije čakajo v smrdljivi in zadušljivi kleti, včasih jih obravnavajo kar na hodniku, nenehno je trušč … Z eno besedo − grozljivo.
Janković ima monopol tudi nad oglaševanjem
Županovanje Zorana Jankovića v slovenski prestolnici je znano po različnih spornih aferah. Janković se kot pripadnik leve opcije rad predstavlja kot človek, ki mu je mar za običajnega človeka in predvsem za domnevno zatirane manjšine. Če slednje res podpira − od blagoslavljanja sprevodov LGBT do zgraditve mošeje v Ljubljani − pa je v odnosu občine do majhnega človeka namesto socialne solidarnosti bolj zaznati neusmiljeno velekapitalistično načelo močnejšega. Med področji, ki jih obvladuje Jankovićeva železna pest, naj bi bilo tudi oglaševanje v Ljubljani, kjer majhna oglaševalska podjetja skoraj nimajo možnosti proti veliki konkurenci. Glede tega je z nami stopila v stik skupina manjših podjetij iz Ljubljane, ki oglašujejo na zasebnih parcelah z oglasnimi panoji. Izvedeli smo, naj bi občina manjša podjetja izrinjala že leta, nedavno pa je leva vlada, ki je v španoviji z Jankovićem, spremenila zakonodajo v prid Mestne občine Ljubljana (MOL), zaradi katere je občina postala pristojna za praktično vse oglasne površine. MOL oddaja veliko večino svojih parcel le enemu podjetju, medtem ko že leta odlaša s tem, da bi objavili razpis.
V tedniku Demokracija si preberite številne analitične kolumne naših urednikov, novinarjev in zunanjih sodelavcev. Tokrat so jih pripravili: Metod Berlec, Miran Černec, Marko Puš, Gašper Blažič, Matevž Tomšič, Vasko Simoniti, Andrej Aplenc in Stane Granda.
Tednik Demokracija – pravica vedeti več!
