Piše: Vida Kocjan
V zadnjih treh mesecih se pričakuje primanjkljaj v znesku 1.716 milijonov evrov, večina porabe oziroma 1.063 milijonov evrov od pričakovane porabe pa ne bo povezana z ukrepi za blažitev posledic epidemije in draginje.
Na to je prejšnji teden opozoril Fiskalni svet in s tem demantiral izjave Klemena Boštjančiča, ministra za finance iz kvote Golobove stranke Gibanje Svoboda. Slednji je namreč visoko porabo v javnosti želel prevaliti kar na prejšnjo, Janševo vlado, češ da je v času epidemije novega koronavirusa »delila bombonjere«. Dejstva so povsem drugačna. Boštjančič pa je še enkrat dokazal, da svoji nalogi ni kos, in potrdil, da gre za najslabšega finančnega ministra v zgodovini Slovenije doslej.
Neverjetno visok primanjkljaj
Fiskalni svet je prejšnji teden objavil podatke o javnofinančnem poslovanju države v prvih devetih mesecih letos. Ugotovili so primanjkljaj državnega proračuna ob koncu tretjega trimesečja v višini 324 milijonov evrov. V ta znesek so všteti tudi učinki ukrepov za blažitev posledic epidemije in draginje. Brez teh ukrepov pa bi država dosegla proračunski presežek v višini 377 milijonov evrov, kar pomeni, da je bil vpliv epidemije in draginje v prvih devetih mesecih 701 milijon evrov.
Nadalje primerjava dosedanje realizacije in nedavno sprejetega rebalansa državnega proračuna za leto 2022 nakazuje, da bomo v zadnjih treh mesecih letošnjega leta pridelali kar 1.716 milijonov evrov primanjkljaja, od tega pa 1.063 milijonov evrov primanjkljaja pa ne bo povezanega z ukrepi za blažitev posledic epidemije in draginje.
Celoten članek si lahko preberete v novi Demokraciji!
