Piše: Petra Janša
Komisija DZ RS za peticije je po slabem letu znova obravnavala primer mater, ki so v 70. in 80. letih 20. stoletja v nekdanji Jugoslaviji izgubile otroke, a nekatere dvomijo, da so ti res umrli. Koalicijski poslanci se razprave niso (!) udeležili, češ da so podobno razpravo opravili že lani.
Pobudnica že druge razprave o tej temi na Komisiji DZ v tem mandatu je bila Simona Šeremet Kalanj iz Društva izgubljeni otroci Slovenije, ki pomaga materam iskati otroke, ki naj ne bi bili umrli. »Vsem je skupno to, da so materam v porodnišnici dejali, da je njihov novorojenček umrl, niso pa ga smele videti. V roke so dobile le pomanjkljivo dokumentacijo, za pogreb pa se je ponudila kar porodnišnica, da ga bo opravila,« je dejala. V resnici pa novorojenček po njenih besedah ni umrl, pač pa naj bi ga bili prodali v posvojitev. Opisala je nedaven primer, ko so opravili ekshumacijo groba, ker so nekateri trdili, da je v njem otrok ene od mam, ki je ves čas plačevala grobnino, ko pa je želela truplo ekshumirati, so ji rekli, da tega groba nimajo. Grob so nato našli šele po enem mesecu, v njem pa sta bili samo dve kosti odraslega človeka. Mariborsko pokopališče od 23 »umrlih« otrok nima niti enega grobnega mesta, je še razkrila Šeremet Kalanjeva. Vsi primeri so dodeljeni Specializiranemu državnemu tožilstvu.
Posvojen otrok nima nobene pravice?!
V Sloveniji po besedah Šeremet Kalanjeve iščejo podatke o več takih primerih, se pa s podobnimi sumi ukvarjajo tudi v drugih državah nekdanje Jugoslavije. Dejala je, da so pri pridobivanju podatkov vzpostavili dobro sodelovanje z Upravno enoto Maribor, ne pa z Upravno enoto v Ljubljani. Prav tako niso vzpostavili nobene komunikacije s centri za socialno delo. »Držijo se svojega, da posvojen otrok nima nobene pravice, vse pravice pa ima mama, ki je dala otroka v posvojitev,« je poudarila Šeremet Kalanjeva in se ob tem vprašala, zakaj posvojeni otrok nima pravice izvedeti, kdo so njegovi biološki starši. »Ministrstvo za zdravje ni dalo nobene pomoči. Prosili smo, naj nam že nehajo iz porodnišnic pošiljati te črne dokumente. (…) Ne vem sicer, kakšne je dobil Varuh človekovih pravic, ampak mislim, da enako črne, zatemnjene. Prosili smo za seznam zaposlenih v porodnišnici, a ga zaradi varstva osebnih podatkov nismo dobili. Prosili smo še za eno preiskavo DNK, ker je bila na ministrstvu za zdravje z mano posvojena gospa – tudi tu nismo prišli skupaj. Tako da žal za ministrstvo za zdravje ne morem povedati nobene pozitivne besede,« je dejala Šeremet Kalanjeva in ob tem še opozorila, da po novem iz porodnišnic ne dobivajo več nobene dokumentacije. »Do pred dvema mesecema smo jo dobivali, zdaj pa je ne moremo več dobiti, ker nam ne pripada. Ne pripada mami, ne pripada bratu, ne pripada sestri. Komu pa pripada?« je vprašala odgovorne v državi. Z ministrstva za notranje zadeve pa naj bi jim bili sporočili, da pri preverjanju in pregledu dokumentacije policija ni nikoli potrdila sumov, da otroci dejansko niso umrli po porodu, je dejala.
Celoten članek si lahko preberete v novi številki Demokracije!
Tednik Demokracija – pravica vedeti več!
