Piše: Gašper Blažič
Ali neprestane napetosti med Brusljem (oz. staro »jedrno« Evropo) ter nekdanjimi socialističnimi državami dolgoročno morda pomeni razpad Evropske unije, kot smo jo poznali, ali pa uvedbo »Evrope dveh hitrosti«? To vprašanje nedvomno vpliva tudi na vprašanje odnosov med Slovenijo in Brusljem, vendar gre za širši civilizacijski problem.
Izvažanje t. i. prebujenstva in ideologije LGBT v države, ki doslej tega niso poznale in se temu upirajo, seveda na eni strani povečuje evroskepticizem v »nejedrni« Evropi, po drugi strani pa vzpon evroskeptičnih desničarskih ali levičarskih strank tudi v »starih« članicah, ki se vse bolj nagibajo k sistemu »en človek, en glas«, k rešitvi torej, ki jo je v razpadajoči Jugoslaviji zagovarjal Slobodan Milošević, na evropskem parketu pa jo podpira Tanja Fajon. Tudi sicer so nekatere poteze Evropske komisije, celo v primeru, ko gre za njene člane iz Evropske ljudske stranke, vse bolj podobne potezam nekdanje SFRJ.
Vladavina prava po levičarsko
Težave Slovenije z EU pa so v zadnjem času povezane predvsem z dejstvom, da evropski sogovorci očitno niso pripravljeni poslušati vseh, ki imajo o slovenskih razmerah relevantne informacije. Denimo glede zadnjih informacij o tem, kako slovensko pravosodje realno krši človekove pravice, kar bi moral biti velik škandal. V preteklosti je Slovenija že dobila kakšno zaušnico iz Bruslja tudi na to temo. In zdaj? Zadnji primer, ko je evropska poslanka Romana Tomc izrekla nekaj krepkih evropskemu komisarju za pravosodje Didierju Reyndersu, in to na praznik zavetnika Evrope sv. Benedikta 11. julija, pove marsikaj. In vzrok? Poročilo o vladavini prava, v katerem se je pokazalo, da glavno vlogo igra zavezništvo med sedanjo slovensko vlado in njenimi bruseljskimi prijatelji. Takole je Romana Tomc dejala v Strasbourgu: »Ko je komisija napovedala Poročilo o vladavini prava, so bila naša pričakovanja zares velika. Po štirih letih je jasno – niste jih izpolnili. Pri Sloveniji ste popolnoma zgrešili bistvo. Vladavina prava razpada, zgodil pa se je tudi popoln politični prevzem javne televizije, vi pa gledate stran, vaša kolegica Jourovà je celo med samim postopkom o presoji zakona, ki je ustavno sporen, obiskala ustavno sodišče, kar je nedopusten politični pritisk. Nevladnik iz organizacije, ki je bila ena vaših glavnih virov informacij in seveda zagovarja politični prevzem medijev, je nenadoma postal predsednik Sveta RTV Slovenija. Kaj bi zapisali v poročilu, če bi se to dogajalo pod desno vlado? Ker imate dvojna merila in se za izboljšanje vladavine prava ne trudite iskreno, ampak ravnate politično, je tudi vaše poročilo zame politični pamflet in nima nobene dodatne vrednosti.« Reynders je ostal brez besed.
Celoten članek si lahko preberete v novi številki Demokracije!
Tednik Demokracija – pravica vedeti več!
