Piše: G. B.
V novi številki tednika Demokracija obširno pišemo o posledicah nedavnih poplav ter o veliki akciji prostovoljcev, ki so se odzvali klicu domovine v stiski, pa tudi o finančnih posledicah, saj so poplave močno prizadele številna podjetja. Pišemo o najbolj prizadetih občinah ter o pomoči, ki prihaja iz mnogih delov sveta, med drugim tudi Poljske in Ukrajine. V ekskluzivnem intervjuju pa je brežiški župan Ivan Molan pojasnil, kako je občine Brežice zaradi preprečevanja gradnje HE Mokrice poplavno močno ogrožena, vendar do realizacije projekta, ki je nujen za poplavno varnost, nikakor ne pride. Opozarja na veliko neoperativnost države, kar ogroža tudi številna človeška življenja.
V noči na 4. avgust je Slovenijo zajela silovita ujma, ki je povzročila številne poplave in proženje plazov. Najhujše je bilo na Koroškem, v Savinjsko-šaleški regiji in na Gorenjskem. Črno na Koroškem je dobesedno odrezalo od sveta, ceste so izginile, številne mostove čez reke je odnesla ali poškodovala narasla voda. Veliko škode je tudi v občini Cerklje na Gorenjskem in v Poljanski dolini. Zelo hudo je bilo na območju občin Luče in Ljubno ob Savinji.
Vodotoki, ki so začeli drastično naraščati v petek, 4. avgusta, zjutraj, so skupaj z zemeljskimi plazovi in nanosi povzročili izjemno škodo na premoženju ljudi in javni infrastrukturi. Pretrgane so bile prometne in druge komunikacijske poti. V Mežiški dolini je uničenih več mostov, v Mežici je prehoden le eden, sedem mostov je uničenih. Tako je tudi v Prevaljah. Predsednik Slovenske demokratske stranke (SDS) Janez Janša, ki je prvi med predsedniki političnih strank obiskal prizadete kraje, nato pa tudi dnevno pomagal pri odstranjevanju posledic, je ob obisku Črne na Koroškem dejal, da takšnegae razdejanja doslej še ni videl in da bo pozornost vlade morala trajati toliko časa, dokler se Črna in drugi prizadeti kraji ne vrnejo v prvotno stanje.
Celoten članek si lahko preberete v tedniku Demokracija!
V novi Demokraciji še preberite:
Poplave naplavile nepravilnosti kanala C0
»V javnosti že več dni krožijo fotografije priključnih kanalizacijskih cevi na kanal C0, ki jih je petkova ujma (4. avgusta 2023, op. p.) v Sneberjah naplavila na površje.« Da ne bo pomote, tako se 10. avgusta začne Prvi dnevnik TV Slovenija! Voditeljica Prvega dnevnika nacionalne TV nadaljuje prispevek: »Ker je priključek gradil isti projektant kot sporni kanal C0, skupina strokovnjakov in akademikov v novem javnem pismu civilne iniciative Pitna voda zahteva takojšnjo prepoved obratovanja kanala, saj naj ne bi bil grajen po ustreznih standardih. Ljubljanski župan Zoran Janković kakršnekoli poškodbe na kanalu C0 zanika.« Jože Duhovnik, strojni inženir in projektant, v prispevku še opozarja: »Že sedaj teče talna voda v obstoječe cevi. Ni res, da so cevi zatesnjene, cevi puščajo in talna voda je pritekla v te položene cevi, kar je dokaz več, da gradnja ni bila pravilno narejena. Še huje, tudi za dolgoročno obdobje ti tesnjeni spoji niso primerni tako, kot so izvedeni na tem mestu.«
Kakšne bodo finančne posledice poplav?
Slovenijo so prizadele uničujoče poplave, ki so povzročile obsežno škodo po državi. Škoda je ocenjena na več milijard evrov, vpliv bo imela na vse državljane. V posameznih predelih države je uničena infrastruktura, vodna ujma je številnim državljanom odnesla domove, podjetnikom delavnice, proizvodne in druge poslovne obrate, prizadete so številne gospodarske dejavnosti. Nekateri pa tudi že poročajo o večmilijonski škodi na materialu in opremi. Nekateri še več tednov ne bodo mogli zagnati proizvodnje. Ogrožena so številna delovna mesta. Posledice bodo tudi v turizmu. Najbolj sta prizadeti Koroška in Savinjsko-šaleška regija. Škode samo v gospodarstvu je za več sto milijonov evrov. Pravzaprav zneska za zdaj še ni mogoče niti oceniti. Da bo škoda ogromna, sporočajo iz gospodarskih združenj. Po oceni Gospodarske zbornice Slovenije na prizadetih območjih praktično ni podjetja, ki ne bi utrpelo škode. Že v petek, 4. avgusta, prvi dan poplav, je v celoti poplavilo BSH Nazarje, med bolj prizadetimi so po prvih podatkih tudi KLS Ljubno, podjetje Podkrižnik, Kovinoplastika Benda, Cinkarna Celje v Mozirju in Bisol v Mozirju.
Intervjuja: Ivan Molan in Vančo K. Tegov
Brežiški župan Ivan Molan je v intervjuju za Demokracijo med drugim dejal: »Leta 2000 je bil sprejet zakon o spodnji Savi, kjer je bilo dogovorjeno, da se bo zgradilo pet hidroelektrarn in sočasno uredila poplavna varnost, nato še infrastruktura, možnost namakanja in predvsem vse v dobro turizma ter gospodarskega razvoja. Od leta 2000 do 2017 so bile zgrajene štiri hidroelektrarne (HE), vključno z urejeno poplavno varnostjo. Zato v Radečah, Sevnici in Krškem ni več težav s poplavami. Zgrajena je bila tudi HE Brežice, žal pa ne HE Mokrice kot zadnja hidroelektrarna, ki je ključna za dokončanje poplavne varnosti. Slednja bi morala biti tudi razbremenilnica vseh hidroelektrarn. Brežice smo v tem primeru praktično še na slabšem. Treba je vedeti, da se z ureditvijo strug Save, Savinje, Krke v zgornjem toku voda ne razliva več po Radečah, Sevnici in Krškem, pride pa ta veliki val v Brežice. Zdaj nas je zalil, saj nimamo še dokončane poplavne varnosti predvsem zadnjih vasi, kot sta Loče, in Rigonce, delno sta nedokončani tudi Krška vas in Čatež.« Za naš tednik je spregovoril tudi politolog Vančo K. Tegov, ki je zelo aktiven tudi v Združenju za vrednote slovenske osamosvojitve, živi pa v Celju. Kot je dejal, je modra odločitev o izgradnji protipoplavne zaščite obvarovala Celje pred najhujšim. Sicer pa je spregovoril o dogajanju v Severni Makedoniji ter o slovenskih političnih razmerah.
Tudi novinarji ne stojimo križem rok
Čeprav je naše poslanstvo predvsem poročanje, informiranje in analiziranje, novinarji ob takšni preizkušnji, kot so uničujoče poplave, ne moremo stati križem rok. Prejšnji teden se je avtor teh vrstic skupaj s kolegi z Nova24tv.si podal na pot v Mozirje. Nervoza pred skorajšnjim odhodom je bila kar precejšnja, saj smo se o tem dogovorili šele dan prej pozno zvečer in ni bilo časa, da bi lahko pripravili delovno opremo. No, manjša lopata se je vendarle našla, gumijaste rokavice tudi pa čevlji, primerni za blato. In seveda ustekleničena voda, primerna za pitje in za – umivanje rok. V takšnem okolju je to nuja. Nekaj čez deseto dopoldne me je pri parkirišču nedaleč od avtocestnega priključka Šentrupert v smeri proti severu – tam nekje naj bi se obstoječi štajerski avtocesti priključila hitra cesta tretje razvojne osi, ki je seveda še nikjer ni – počakal kombi z napisom Nova24TV, v njem pa Janez, Miran, Žan in Domen. Izbrana družba, ni kaj. Na črpalki pri Letušu smo popili kavo (nekateri od potnikov seveda potrebujejo tudi »žgalno daritev«, ki jo opravijo na terasi pred bifejem), nato pa pot do Mozirja. Že na poti do tja opazimo, da je Savinja na enem mestu magistralno cesto, ki povezuje Mozirje s Šentrupertom, zožila na en pas. Posledice divjanja vode se hitro pokažejo neposredno ob strugi.
Ekološko-gospodarska apokalipsa moderne ekologije
V svetu nekoč veličastne zahodne civilizacije je bilo vedno tako, da so se pojavljale različne koristne ali nekoristne ideje. Zaradi pluralistične in kasneje demokratične narave zahodne civilizacije je bilo tako, da se nobena od preteklih idej ni mogla zakoreniniti in nadvladati drugih. Zelo dobro, da je bilo tako, saj je tekmovanje med različnimi idejami in usmeritvami omogočalo, da so se izkristalizirale le najboljše. In prav to je bila primerjalna prednost Zahoda pred drugimi civilizacijami sveta, kjer je bilo enoumje pogosta razvojna ovira. S prihodom levih ideologij, med katerimi je še največ škode povzročila komunistična, pa je bilo seme enoumja oz. zla zasejano tudi na Zahodu. Čeprav so totalitarni socialistični sistemi propadli, pa je ostal njihov zlobni duh, ki razumnim ljudem v današnjem svetu zahodne civilizacije greni življenje. Vse več je namreč teženj, da bi na Zahodu prevladalo nekritično enoumje. Najbolj Zahod zagotovo ogroža prebujenstvo (wokeizem), o čemer v Demokraciji pogosto pišemo.
Dosmrtna ječa za pomoč pri nezakonitih migracijah
Britanski konservativci se bodo končno lotili problema nezakonitih migracij. Notranja ministrica napoveduje drakonske kazni za pomoč pri njih. Konservativni poslanec je še dejal, naj nezadovoljni migranti »odjebejo nazaj v Francijo«. Britanska konservativna vlada je pretekli teden sporočila, da se namerava »odločno spopasti« s problemom nezakonitih migracij. Migracije v Združeno kraljestvo so namreč popolnoma ušle izpod nadzora, saj se v državo priseljuje že okoli pol milijona ljudi na leto, deloma zakonito, deloma nezakonito. Vsa skupaj se odraža na spreminjanju demografije, na razpadu britanske družbe in na naraščajočem kriminalu in celo naraščanju medrasnih napetosti. Ciniki sicer pravijo, da je to zadnji poskus konservativne vlade, da si reši kožo pred volitvami, ki bodo predvidoma jeseni prihodnje leto. Anketne številke so za konservativno stranko katastrofalne. Nekatere ankete kažejo laburistom celo trideset odstotnih točk prednosti pred konservativci, kar pomeni, da bi bila konservativna stranka ne le poražena, ampak praktično izbrisana.
V novi številki Demokracije lahko preberete številne kolumne naših novinarjev in zunanjih sodelavcev. Tokrat so jih pripravili: Metod Berlec, Jože Biščak, Lea Kalc Furlanič, Marjeta Bogataj, Mitja Iršič, Andreja Valič Zver in Matevž Tomšič.
Tednik Demokracija – pravica vedeti več!
