Piše: Petra Janša
»Stanje je v resnici še slabše, kot če bi Nova Slovenija formalno vstopila v vladno koalicijo. To je lahko nekaj, s čimer se ne strinjamo, vendar bi bila to legitimna odločitev suverene stranke,« je v zvezi z nedavnim akcijami opozicijske stranke NSi zapisal predsednik SDS Janez Janša.
Nedavno smo v Demokraciji predstavili, kaj bi prinesle ustavne spremembe. Kot vemo, je osnutek ustavnega zakona o spremembah Ustave Republike Slovenije pred časom županom v imenu vlade predstavil Janez Pogorelec, vidni član NSi. Skupaj z drugimi tremi člani strokovne komisije, to je Dinom Baukom, Cirilom Ribičičem in Alešem Zalarjem, pa je Pogorelec na seji ustavne komisije članom komisije predlagal začetek postopka ustavnih sprememb, kar se je tudi zgodilo. Tako so z 11 glasovi za in s petimi proti člani ustavne komisije nedavno najprej prižgali zeleno luč za začetek postopka ustavnih sprememb, s katerimi koalicija predlaga prenos pristojnosti imenovanja sodnikov na predlog sodnega sveta z DZ na predsednika republike. Omenjena strokovna skupina bo predvidoma do konca aprila pripravila mnenje o osnutku ustavnega zakona.
Ostro nasprotovanje v SDS
Poslanka Gibanja Svoboda Lucija Tacer je v imenu predlagateljev v razpravi presodila, da mnenje strokovne skupine podpira ključne vsebinske spremembe, ki bi postopek imenovanja sodnikov razbremenil »neprimerne politizacije«. Razpravo o podanih pomislekih pa bo po njenih besedah mogoče opraviti, ko bo pripravljen osnutek ustavnega zakona.
Predlaganim ustavnim spremembam pa ostro nasprotujejo v opozicijski SDS. Po mnenju poslanca Branka Grimsa predlagane spremembe ne bodo pripeljale do bolj transparentnega in učinkovitega pravosodja, skladnega z načeli slovenske ustave, ampak bodo le dodatno »utrdile stranpoti slovenskega pravosodja«. Poudaril je, da je tudi predsednik republike politik. »Gre za stopnjevanje politizacije, pri čemer se en del politike izključi, s tem se seveda izključi tudi del nadzora, ki ga lahko prinese postopek v parlamentu,« je prepričan Grims. Njegov strankarski kolega Franc Breznik je ob tem spomnil, da je DZ v zadnjih letih le v izjemnih primerih zavrnil imenovanje posameznih kandidatov, ki jih je predlagal sodni svet. Predlog ustavnih sprememb je sicer po Breznikovem mnenju zaskrbljiv tudi zato, ker posega v nadzorno vlogo parlamenta in razmerja moči med tremi vejami oblasti. Spremembe bi po njegovem mnenju še bolj poglobile nezaupanje v slovensko sodstvo.
Celoten članek si lahko preberete v novi številki Demokracije.
Tednik Demokracija – pravica vedeti več!
