22.1 C
Ljubljana
torek, 15 julija, 2025

V novi številki Demokracije preberite: Soglasje za zgodovinski trenutek – bomo izkoristili priložnost?

Piše: Gašper Blažič

Zbornik, ki je marca izšel v digitalni obliki, je sedaj na voljo tudi v tiskani izdaji. Zbornik »Soglasje za zgodovinski trenutek« ima nekoliko presenetljivo podnaslov »Prispevki za slovenski pomladni program« in ne omenja izrecno »nacionalnega programa«.

Na to je v torek, 10. junija, navzoče na predstavitvi tiskane izdaje zbornika spomnil tudi predsednik SDS Janez Janša. »Opazil sem spremembo v podnaslovu sedanjega zbornika in Revije 57. Sedanji podnaslov je ‘Novi prispevki za slovenski pomladni program’, ne ‘slovenski nacionalni program’. Ta zbornik ima zoženo ambicijo in menim, da bi moral biti naslov jasen. Ideje niso samo politične, temveč so del nacionalnega programa. Slovenija bo boljša, ko bodo te ideje uresničene,« je med drugim dejal prvak SDS, ki je bil doslej trikrat premier. Spomnil je tudi, da smo v vojni za Slovenijo sicer zmagali, vendar kulturna vojna še traja. »In to vojno moramo še dobiti. V skladu s plebiscitno odločitvijo Slovencev leta 1990.«

Prihajajo nove generacije

Seveda se postavlja vprašanje, zakaj je že nekoliko ostarela generacija idejnih avtorjev slovenske države (če odštejemo tiste, ki so imeli vizijo o samostojni državi že dolga desetletja prej, denimo Lambert Ehrlich, Franc Jeza itd.) prav  zdaj znova zagnala projekt nacionalnega programa, ki se neuradno še vedno tako imenuje. Morda se odgovor skriva v tem, kar je na predstavitvi zbornika predstavil Dimitrij Rupel, v osemdesetih letih vidni član uredništva Nove revije in nato prvi zunanji minister Slovenije: »V zborniku so izročila tistim, ki prihajajo. Bistveno je, da najdemo nove premisleke pred novimi vojnami, ki niso daleč.«  Navsezadnje ima prav, kajti Peter Jambrek je že zdavnaj govoril, da bo treba nacionalni program iz leta 1987, objavljen v Novi reviji, nadgraditi. Prispevke za tedanji slovenski nacionalni program je oddalo 16 avtorjev (sedaj jih je več kot 70), dogajalo pa se je v času, ko je bila komunistična represija še živa in je tudi preprečila, da bi se med avtorji znašel denimo ekonomist dr. Ljubo Sirc.

Celoten članek si lahko preberete v novi številki Demokracije!

Tednik Demokracija – pravica vedeti več!

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine