Piše: G. B.
V novi številki revije Demokracija pišemo o tem, kako Golobova vlada piše zgodbo Slovenije kot bodoče evropske Venezuele, in objavljamo intervjuja z argentinsko-ameriškim ekonomistom dr. Alejandrom Chafuenom ter poslanko Anjo Bah Žibert. Pišemo o tem, da je sedanja koalicija z novim zakonom o dolgotrajni oskrbi Sloveniji naredila medvedjo uslugo, obenem pa uvaja tudi zloglasno evtanazijo. Poročamo tudi o stališču fiskalnega sveta o katastrofi, ki čaka slovenske javne finance, pa tudi o sporočilu, ki ga je Sloveniji iz Bovca poslal večkratni slovenski premier Janez Janša.
»V Sloveniji se odvija venezuelski scenarij. Nekako demokratično izvoljena oblast, pa prosta zavor in ravnotežij, navajena vladanja s pomočjo pravnikov, ne pa tudi pravno, bo na vseh področjih postopno uvajala avtoritarne socialistične vzorce,« pravi profesor, nekdanji minister in publicist dr. Žiga Turk. In prav ima. Težko je seveda reči, da je Slovenija (že) socialistična država. Vsaj na deklarativni ravni je še vedno demokratična, zagotovo pa pod vlado Roberta Goloba, kjer ima velik vpliv stranka Levica, drsi v socializem. Socialistični vzorci so se kazali že v vseh preteklih levih vladah (Alenka Bratušek, Miro Cerar in Marjan Šarec), a sedanja vlada kaže nagnjenje, da s pomočjo »prebujenih neumnosti«, kot je na družbenem omrežju Twitter zapisal Turk, mlado državo tudi uradno popelje (nazaj) v avtoritarne vode, kjer smo Slovenci pod komunisti nekoč že bili. Z ustavo podkrepljena demokratična ureditev pri tem ni nobena ovira. Še več. Kot lahko spremljamo tudi drugje po svetu, ljudje s totalitarnimi nagnjenji izkoriščajo demokratične institucije za dosego cilja, ki je tudi končni cilj vsakega levičarja: da smo vsi enaki – v revščini. Socializem namreč nikjer in nikoli ni deloval, prinašal je samo bedo, revščino, lakoto in obup, v 20. stoletju je odgovoren za smrt več kot 100 milijonov ljudi.
Celoten članek si lahko preberete v novi številki Demokracije!
V tedniku Demokracija lahko še preberete:
Intervjuja: dr. Alejandro Chafuen in Anja Bah Žibert
»Najprej se je začelo v levo usmerjenih krogih v akademski sferi, med nevladnimi organizacijami, estradniki. Potem pa so začeli tudi mnogi na desni prevzemati te ideje. Najdemo jih v vrhu politike, v cerkvah, v vrhu velikih korporacij … Pri korporacijah gre še za poseben primer; ni namreč nujno, da se vodilni v korporaciji strinjajo s temi idejami, ampak jih vsaj v javnosti privzemajo zaradi strahu. Aktivisti teh progresivnih ideologij so namreč sestavili sezname podjetij in jih na teh seznamih razvrščajo, jim dodeljujejo točke glede na podporo progresivnim ideologijam. Tista podjetja, ki progresivnih ideologij ne podpirajo, so deležna pogroma po socialnih omrežjih, sledijo pozivi k bojkotu, po družbenih omrežjih »aktivisti« gnjavijo menedžerje in direktorje teh korporacij in celo njihove družinske člane,« je v ekskluzivnem intervjuju povedal argentinsko-ameriški ekonomist dr. Alejandro (Alex) Chafuen, nekdaj aktiven v fundaciji Atlas, sedaj pa v Inštitutu Acton. Poslanka SDS Anja Bah Žibert pa je komentirala aktualne politične razmere, tudi gradnjo c0. »Janković me ne more več presenetiti. Vedno gre lahko še nižje, in to izključno zato, ker mu je v tej državi dovoljeno vse. Očitno ne dojame, da ne gre za tekmo med gradnjo C0 in preiskovalno komisijo. Njegove nevarne gradnje nad vodonosnikom, ki ogroža življenje več kot 300.000 ljudi, enostavno nikoli ne bi smelo biti,« je med drugim dejala.
Janez Janša v Bovcu: »Potrebujemo koalicijo zdravega razuma!«
Prav govor Janeza Janše je bil dejansko osrednji dogodek druženja po številu članov največje stranke v Sloveniji. Kot pravi, je SDS stranka vrednot, ki jih zastopajo ne glede, ali so v vladi ali opoziciji. S tem je Janša morda koga nehote spomnil na nekdanje geslo »Ustvarjamo Slovenijo vrednot«, ki je nato dobil naslednika v geslu »Gradimo Slovenijo«. Kljub velikemu trudu v času prejšnjega mandata volivci niso prepoznali tega truda, da bi lahko koalicija ponovila mandat, je dejal predsednik SDS. Slednja je sicer povečala število glasov in poslancev, kar je Janša izpostavil kot nagrado za dobro delo. Žal pa sta iz parlamenta izpadli SMC (oz. Konkretno, ki je bila del predvolilne koalicije Povežimo Slovenijo) in DeSUS, ki je bila še v času prejšnjega mandata sovražno prevzeta. Janša je sicer v govoru dejal, da so obe stranki brutalno napadli in uničili politični nasprotniki, zaradi česar poštena politična tekma ni bila možna in še danes ni. No, marsikdo se bo spomnil, da je DeSUS po tistem, ko je paradržavi uspelo spraviti iz politike predsednico Aleksandro Pivec, nazaj spet (začasno) spravila Karla Erjavca, stranka pa je zapustila koalicijo. A za razvoj političnega dogajanja je bila zagotovo zadolžena mobilizacija volivcev z »novim obrazom« Roberta Goloba, ob asistenci SD in Levice, s tem pa je Slovenija dobila najbolj radikalno levičarsko vlado doslej. In to je tisto, na kar opozarja Janša: v Sloveniji ni normalnih razmer, kjer bi za naklonjenost volivcev, v družbi, kjer smo različni, kjer imamo različne interese, različne vrednote in različna prepričanja, lahko enakopravno tekmovali. Velikokrat odločajo stari monopoli, večji zvočniki, raznorazni manipulatorji, opozarja. In tu se tudi skriva vsiljeno sporočilo političnega podzemlja ljudem, ki si želijo drugačne Slovenije, češ, v Sloveniji vladamo mi, ne splača se vam truditi. Vendar pa je v zgodovini velikokrat prišlo do nepredvidenih zasukov, ko so totalitarni režimi, za katere se je zdelo, da so nepremagljivi, padli.
Javnofinančne razmere se vse bolj slabšajo
Fiskalni svet opozarja, da so ukrepi vlade pogosto premalo domišljeni in celoviti ter predstavljajo velika javnofinančna tveganja. Številni sprejeti in napovedani ukrepi vlade predstavljajo velika tveganja za vzdržnost javnih financ. Fiskalni svet, ki ga vodi dr. Davorin Kračun, je v polletni publikaciji javnofinančnih in makroekonomskih gibanj opozoril na povečevanje javnofinančnega primanjkljaja, ki je bil v prvem polletju letos okoli 300 milijonov višji kot v istem obdobju lani. Opozarjajo, da je poslabšanje javnofinančnih razmer v letošnjem letu povezano z visoko inflacijo. Relativna zadolženost države pa ostaja višja kot pred začetkom epidemije covida-19. Opozarjajo, da so ukrepi vlade pogosto premalo domišljeni in celoviti s popolno odsotnostjo ukrepov za nevtralizacijo negativnega strukturnega učinka na javne finance. Dodajajo, da bo v EU s prihodnjim letom znova uvedeno fiskalno pravilo (zadolženost do 60 odstotkov in primanjkljaj največ 3 odstotke bruto domačega proizvoda). Slednje bo odločevalce in pripravljavce fiskalne politike prisililo v bolj vzdržno naravnano delovanje. Opozarjajo, da bi priprava proračunskih načrtov jeseni morala odražati zavedanje omejitev fiskalne politike. V nadaljevanju navajamo ključne poudarke Fiskalnega sveta iz julijskega poročila.
Zakon o dolgotrajni oskrbi slab, že zagotovljeni denar preusmerili za migrante
Zakon o dolgotrajni oskrbi potrebujemo zdaj, ne čez eno leto ali dve, je že novembra lani opozarjala Romana Tomc, predsednica odbora za zdravstvo v okviru Slovenske demokratske stranke. Imela je prav, zdajšnja vladna koalicija pod vodstvom Roberta Goloba je namreč tik pred parlamentarnimi počitnicami sprejela nov zakon, ki bo začel v celoti veljati šele leta 2025. Če bi obveljal zakon, ki ga je sprejela vlada Janeza Janše, bi bilo precej drugače. Zakon bi veljal že z letom 2023. Ljudem je prinašal samo dobro, in sicer več oskrbe, različne možnosti, ne da bi morali za to dodatno plačevati. Ena od dobrih rešitev zdaj že prejšnjega zakona o dolgotrajni oskrbi je bila, da bi varovanci v domovih za starejše denarna nadomestila v višini med 340 in 1870 evrov prejemali že s 1. januarjem 2023 in za oskrbo na domu v enaki višini že s 1. julijem 2024. Nato pa so Golobovi začetek izvajanja decembra 2021 sprejetega zakona o dolgotrajni oskrbi prestavili. O zakonu smo odločali celo na lanskem novembrskem referendumu. Ni pomagalo. Bilo je veliko dezinformacij, pouličniki so ljudi prepričali, da so podprli predlog Golobove koalicije, ki je predlagala nov zakon. Namesto proti so večinsko glasovali za. Res pa je tudi, da se je za prejšnji zakon zavzela le SDS, NSi v lanski novembrski referendumski kampanji ni sodelovala, četudi so takratni zakon v vladi Janeza Janše podpirali. Še več, celo pripravljali so ga na resornem ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ki ga je vodil Janez Cigler Kralj.
Bo evtanazija, ki jo predlaga levičarska Srebrna nit, zakonsko dovoljena?
Pred dobrim letom dni nas je dr. Zvonka Zupanič Slavec opozorila, da se v medijski tišini pripravlja zakon o evtanaziji oziroma prostovoljni prekinitvi življenja. Tega je že takrat pripravilo združenje Srebrna nit in je nastalo zunaj zdravniških organizacij (!). Dr. Zupanič Slavčeva je izpostavila, da so se vse zdravniške organizacije izrekle proti omenjenemu zakonu, »saj je življenje največ, kar imamo, je čudež narave, zdravnik pa je skozi vso zgodovino bil in ostaja zavezan k ohranjanju življenja in izboljševanju zdravja«. »Nikakor ni dopustno, da se s predlogom tega zakona zdravnikom nalaga, da bi morali usmrtiti svoje bolnike, ki bi se za to odločili. Paradoksalno predlog celo zapiše, da mora zdravnik zaradi ugovora poiskati drugega zdravnika, da to dejanje izvede,« je takrat poudarila dr. Zupanič Slavčeva in dodala, da je »na svetu 230 držav in niti 10 jih nima takega zakona, Slovenija pa bi ga morala sprejeti«. »Finančna ozadja poseganja po življenju, ki so v predlogu zakona, so neprimerna, saj je življenje neprecenljivo,« je še bila tedaj jasna zdravnica.
V Evropski uniji se stopnjuje cenzura drugačnih pogledov
V Evropski uniji prihaja v zadnjih letih do stopnjevanja cenzure, ki se sedaj krepi tudi v naši deželi. Bruselj hoče utišati vse, ki nasprotujejo uvažanju migrantov in širjenju levičarskih ideologij. Tovrstno početje ogroža resnično demokracijo in prosto menjavo mnenj in idej. Pod zdajšnjo vlado smo v Sloveniji znova priča poskusom omejevanja svobode govora v imenu boja proti t. i. sovražnemu govoru, ki je pravzaprav nadaljevanje 133. člena Kazenskega zakonika SFRJ. Vendar pa Slovenija ni edina država v Evropski uniji, kjer smo priča tovrstnim poskusom cenzuriranja mnenj, ki niso v skladu s prevladujočo liberalno ideologijo. Podobno se dogaja tudi drugje, seveda z blagoslovom Bruslja, ki tudi sam stopnjuje pregon »napačnih« misli in besed. V času množičnih migracij in agende istospolnih gibanj, ki koristijo globalistom, hkrati pa pomenijo uničenje evropske civilizacije, se leve in liberalne elite trudijo zatreti vse glasnejši odpor, tako da, precej ironično, v imenu demokracije pravzaprav uvajajo mehki totalitarizem, katerega glavna lastnost je ravno pregon sovražnega govora. Osrednji mediji, ki so le propagandno krilo omenjenih elit, nas prepričujejo, da je treba naše svoboščine in demokratično ureditev braniti pred »nevarnimi« idejami in skupinami, češ da svoboda izražanja ni isto kot širjenje sovraštva, čeprav je tovrstno »sovraštvo« le upravičena kritika multikulturalizma, kulturnega marksizma in t. i. prebujenstva. Sicer pa uvajanje vse bolj totalitarnega vzdušja v imenu demokracije ni nov trik; tudi po drugi svetovni vojni vzpostavljene države pod okriljem Sovjetske zveze, kot sta bili Nemška demokratična republika ali Ljudska republika Poljska, so se predstavljale kot »demokratične«.
V novi številki Demokracije lahko preberete številne analitične kolumne naših novinarjev in zunanjih sodelavcev. Tokrat so jih pripravili: Metod Berlec, Petra Janša, Lucija Kavčič, Zala Tomašič, Vinko Gorenak, Keith Miles in Matevž Tomšič.
Tednik Demokracija – pravica vedeti več!
