Piše: Vida Kocjan
Nataša Pirc Musar je v lanskem predvolilnem soočenju za predsedniške volitve dejala, da zasluži zelo dobro, na svoji spletni strani pa je objavila, da njen mesečni dohodek znaša dobrih 2000 evrov bruto mesečno. To je bilo približno na ravni slovenske povprečne plače, neto je to pomenilo okoli 1.400 evrov mesečno.
Leto po izvolitvi ji ni dovolj skoraj 6.500 evrov bruto plače, s tem da 15 odstotkov njenega zneska prejme še njen mož Aleš Musar (okoli 850 evrov). Predsednica države si ob vsem milijonskem družinskem premoženju, pridobljenem večinoma v času tranzicijske preobrazbe nekdanje družbene lastnine, zdaj prizadeva za višje prihodke. Če bo ona prejemala več, bo višji dodatek prejemal tudi njen mož. Pričakuje dodatke k plači, čeprav je Ustavno sodišče RS junija letos ugotovilo, da so deli zakona o sistemu plač v javnem sektorju, ki določajo, da funkcionarjem skladno z ustavo ne pripadajo dodatki, skladni z ustavo. Višje plače pa pričakujejo tudi v pravosodju, sodniki in tožilci. Ministrstvu za pravosodje jim je po zadnje objavljenih podatkih obljubilo po 1.000 evrov bruto mesečnega dodatka.
Predsednica le za nekatere
Nataša Pirc Musar je predsedniške posle od Boruta Pahorja prevzela 23. decembra 2022, kot predsednica je v državnem zboru prisegla dan pred tem. Po prisegi je napovedala, da se bo borila za človekove pravice in dostojanstvo. Odzvala pa se bo vedno, ko bodo ogrožene suverenost, enakopravnost, pravičnost in socialnost. Dodala je, da s tem dnem vstopa »v prvo bojno vrsto državljanskega poguma«. Za predsednico republike je bila izvoljena 13. novembra v drugem krogu predsedniških volitev, ob 53,6-odstotni volilni udeležbi ji je podporo izreklo 53,89 odstotka volivcev. Tako je nastopila petletni mandat na čelu države. Prvo leto je minilo, rezultati predsednice države pa so bolj ubogi kot ne. Čedalje bolj se kaže, da ni predsednica vseh, da se odzove le takrat, ko je to njej ali njenim iz tranzicijske levice po volji. Eden zadnjih primerov je, da se ni udeležila slovesnosti ob postroju prve slovenske čete teritorialne obrambe v Kočevski Reki. Sporne so tudi njene pomilostitve najmanj treh tihotapcev nezakonitih migrantov. Nagradila je Katarino Bervar Sternad, ki se je v preteklosti proslavila z zagovarjanjem nezakonitih migracij, danes pa deluje v Pravni mreži za varstvo demokracije, ki jo obvladujejo nekatere nevladne organizacije, ki so lani na oblast spravile vlado Roberta Goloba.
Pirc Musarjevo je za predsednico države predlagal nekdanji predsednik Milan Kučan in ji nato po izvolitvi zapel hvalnico, rekoč, da je prepričan, da bo dobra in pravična predsednica. Tako nekako. Pirc Musarjevo je podpiral tudi Danilo Türk. Nataša Pirc Musar je ob Kučanovi pomoči izrinila Marto Kos, kandidatko Roberta Goloba in takratno podpredsednico stranke Gibanje Svoboda. Kosova se je kmalu nato umaknila z vseh položajev v državi, Milan Kučan pa je še enkrat dokazal, kdo je glavni stric iz ozadja in čigava beseda je v tej državi zadnja. Nataša Pirc Musar ima sicer dolgo in zanimivo zgodovino, na spletu najdemo številne prispevke, v katerih je omenjena, politično je bila blizu več strankam, povezave segajo izključno v tranzicijsko levico.
Celoten članek si lahko preberete v novi številki Demokracije!
Tednik Demokracija – pravica vedeti več!
