Piše: G. B.
V novi Demokraciji objavljamo obširen članek in analizi eno leto trajajoče brutalne agresije Putinove Rusije nad Ukrajino, ki se je želela že pred osmimi leti odlepiti od močnega vpliva Kremlja, zaradi česar je Putin poslal svojo vojsko v Donbas, pred letom dni pa začel odkrito napadati še ostale dele Ukrajine. Objavljamo tudi analizo dvoumnega odnosa Golobove vlade na vojno v Ukrajini, saj eno govori, drugo pa dela. Pišemo tudi o tem, zakaj so protesti upokojencev upravičeni, saj jih je vlada opeharila, tako kot je opeharila tudi Koroško z zamikom izgradnje hitre ceste kot vitalno pomembne prometne poti v okviru tretje razvojne osi. Objavljamo intervju s prevajalcem, zgodovinarjem, publicistom ter poznavalcem Ukrajine dr. Alešem Mavrom ter publicistom Andrejem Lokarjem.
Bil je četrtek, 24. marca 2022, ko je Rusija v zgodnjih jutranjih urah z raketnim napadom na ukrajinska mesta začela invazijo na neodvisno in suvereno državo Vzhodne Evrope. Kar je sledilo, je pretreslo in spremenilo Evropo in svet. Posledice so globalne in čutiti jih bo še dolgo. Vojna v Ukrajini (v resnici se je začela že leta 2014 z rusko priključitvijo Krima) je do zdaj ubila na deset tisoče ljudi (po ocenah zahodnih analitikov je v enoletnem spopadu umrlo ali je bilo ranjenih 180.000 ruskih in 100.000 ukrajinskih vojakov ter 19.000 civilistov), povzročila, da so mnogi Ukrajinci (predvsem ženske in otroci) zapustili svoje domove in zbežali prozi zahodu stare celine. Porušenih je na tisoče stavb in ustanov, strah, da bi Putinova agresija povzročila morebiten jedrski spopad med Rusijo in zvezo Nato, se je okrepil. Bojazen pred ekspanzionističnimi cilji Moskve se je tako zažrla v nekatere države (predvsem skandinavske), da sta Švedska in Finska, ki sta se dolgo otepali pridružitve k zahodni vojaški zvezi, maja 2022 uradno zaprosili za članstvo. Nato ni okleval; 5. julija so bili že podpisani pristopni protokoli, ki državama omogočajo vstop v Severnoatlantsko zavezništvo.
Celoten članek si lahko preberete v novi številki tednika Demokracija!
V novi številki Demokracije lahko še preberete:
Vojna v Ukrajini in dvojna igra Golobove vlade
Lanska agresivna invazija ruske vojske v Ukrajino po osmih letih bojev v Donbasu je sprožila silovit odziv svetovnih velesil in tudi Evrope. Izkazalo se je namreč, da je mednarodna politika podcenjevala Putinove prave namere in ga v preteklosti obravnavala preveč v rokavicah, podobno kot je Zahod v tridesetih letih prejšnjega stoletja skušal »mehčati« Adolfa Hitlerja – a je dosegel prav nasprotno. Ali je Putinov vdor v Ukrajino streznil Evropo? Delno lahko na to vprašanje odgovorimo pritrdilno. Vendar obstaja tudi velika težava: po eni strani imajo Rusi prav, ko govorijo o dekadentnem Zahodu in pohodu novih ideologij, ki posegajo v samo jedro družine, kar je tudi uvod v novi postmoderni totalitarizem, vendar pa je Putinov režim v formalno demokratični Ruski federaciji zelo trd in avtokratski. O tem je obširno govoril nekdanji šahovski prvak in ruski opozicijski politik Gari Kasparov v knjigi »Zima prihaja«, ki je izšla že pred 24. februarjem 2022. V knjigi omenja, kako je Zahod dejansko ves čas podcenjeval totalitarno naravo Vladimirja Putina, ki obuja sovjetskega »rdečega zmaja«, seveda s to razliko, da njegov režim praktično nima nobene posebne vsebine, deluje pa – vsaj na prvi pogled – kot nekakšen varuh tradicionalnih vrednot, kar je dejansko zelo nevarno za Evropo.
Intervjuja: dr. Aleš Maver in Andrej Lokar
»Seveda se na vojno nisem čisto navadil. Sem si pa, potem ko je nekje v začetku aprila lani minila neposredna nevarnost za Kijev, oddahnil vsaj toliko, da nisem več imel stalnega cmoka v grlu kot v prvem mesecu vojne, ko sem se – sicer doma na kavču – počutil res grozno. Na neki način se mi je podrl svet. Pozneje so sicer še prihajali in bodo gotovo še prihajali trenutki, ko se me je loteval obup, recimo ob nesmiselnem napadu na nakupovalno središče v Vinici, na pristanišče v Odesi ali nedavno na stanovanjski blok v Dnipru, da ne omenjam vsega uničevanja infrastrukture v zadnjih mesecih. Ampak zdaj si navadno rečem, grozno je, toda Ukrajina bo na koncu svobodna,« je ob izidu svoje knjige »Ukrajina – od igre prestolov do vojne za samostojnost« povedal zgodovinar, publicist in prevajalec dr. Aleš Maver. Prevajalec, pisatelj, urednik in filozof Andrej Lokar pa je v intervjuju ocenil, da si sedanja ministrica za kulturo Asta Vrečko »ne zasluži zaupanja kulturnikov iz več razlogov: primanjkuje ji razgledanosti, politične sposobnosti in osebne zrelosti«.
Dr. Tomaž Kladnik: Vojna za obrambo suverenosti; Slovenija leta 1991 in Ukrajina danes
Če povežemo našo novejšo zgodovino z zgodovino Ukrajine, lahko potegnemo nekaj pomembnih vzporednic. Leta 1991 je Jugoslavija napadla demokratično in miroljubno državo Slovenijo. Njeni nedemokratični pritiski na Slovenijo so prerasli v vojaški napad. Slovenija je imela pravico, da se brani. Tokrat je agresor Rusija, ki je napadla demokratično in miroljubno državo Ukrajino. Njena dolgoletna agresija do Ukrajine je ob napadu prerasla v invazijo. Ukrajina ima pravico, da se brani. Slovenci bi se lahko leta 1991, na začetku neizzvanega jugoslovanskega napada odločili, da bomo svojo državo, njeno prihodnost ter človeške in naravne vire najbolje zavarovali tako, da se premočni sili ne upremo in v zatišju počakamo na boljše čase, vendar tega nismo storili. Odločili smo se za obrambo svoje domovine. Tako so se odločili tudi državljani Ukrajine. To mora spoštovati ves demokratični svet in pri tem moramo Ukrajincem, tako kot smo to od mednarodne skupnosti pričakovali in dobili leta 1991 mi, pomagati.
Vlada upokojence pustila na cedilu, protesti upravičeni
Prag tveganja revščine je 827 evrov, v Sloveniji z dohodkom, nižjim od tega zneska, živi okoli četrtina prebivalcev. Med temi je največ upokojencev. Januarja je bila izplačana najnižja pokojnina v višini 294 evrov in najvišja v višini 3391 evrov. Povprečna starostna neto pokojnina je bila 777 evrov, kar 314.121 upokojencev in upokojenk je prejelo pokojnino do 800 evrov mesečno, kar je manj od praga tveganja revščine. Največ jih prejema od 600 do 700 evrov mesečno. Stopnja revščine v državi se povečuje. Hkrati je bila lani kar 10,3-odstotna inflacija, to je za osmino višja kot v državah evroobmočja. Še pred letom dni, v času Janševe vlade, je bilo drugače. Inflacija je bila približno za tretjino nižja od stopnje v državah z evrom. Skrb zbujajoče pod Golobovo vlado je tudi, da so se cene hrane in brezalkoholnih pijač v letu dni zvišale skoraj za petino. Izredno se povečuje energetska revščina. S tem se sooča kar 62 tisoč ali 7,2 odstotka vseh gospodinjstev, ki med drugim nimajo možnosti zagotavljanja primerno ogrevanega stanovanja, težko plačujejo položnice za ogrevanje. V prvih dveh mesecih letošnjega leta se to še krepi. Na najslabšem so upokojenci.
Zamik za tretjo razvojno os – vlada izigrala Koroško
Tretja razvojna os bo s hitro cesto povezovala Koroško z Belo krajino in obema regijama omogočila razvoj. Vključena je tudi v Resolucijo o nacionalnem programu razvoja prometa v Republiki Sloveniji za obdobje do leta 2030, v kateri je določen natančen terminski plan zgraditve tretje razvojne osi, kar pa se, kot kaže, odmika od postavljenega cilja. Korošci že leta in leta poslušajo obljube o graditvi tretje razvojne osi, ki bi Koroško povezala s preostalo Slovenijo. Avgusta 2021 je takratni minister Jernej Vrtovec v Podgorju pri Slovenj Gradcu, ko so stekla začetna dela na tretji razvojni osi na območju Koroške, simbolno zasadil prvo lopato in obljubil, da Koroška zaradi svoje geografske oddaljenosti ne bo več zapostavljena in bo do konca leta 2027 dobila povezavo od Šentruperta do Slovenj Gradca. A besede Vrtovca se očitno ne bodo pozlatile in hitre ceste na Koroškem še nekaj časa ne bo.
Franci Kindlhofer: Ministrica in njeni muzeji ali vpliv Dolomitske izjave
Studio Radio Slovenija. Poteka debata o referendumu o novem predlogu zakona o RTVS. Eno vrsto pred menoj sedi kot soudeleženka ministrica za kulturo Asta Vrečko. Ko pride na vrsto, omeni med drugim, da je sedanji direktor RTV Uroš Urbanija v vlogi direktorja vladnega urada za komuniciranje (Ukoma) skoraj uničil STA. Ko sem imel možnost replike, sem gospo ministrico vljudno prosil, da nam, poslušalcem, pojasni, na kakšen način bi naj bil Urbanija skoraj uničil STA. Zanimivo je že to, da je novinar radia ni pozval ministrice naj odgovori, ampak jo je vprašal, ali želi odgovoriti. Ministrica je samo odkimala. To je bilo prvo srečanje z njo in ugotoviti sem moral, da kot ministrica za kulturo nima interesa skrbeti za transparentnost in iskanje resnice. Tipični vzorec obnašanja levice torej: v prostor postaviti obtožbe, ne jih pa izpostaviti potrebnemu kritičnemu preverjanju.
V novi številki Demokracije si lahko preberete številne analitične kolumne. Tokrat so jih pripravili Metod Berlec, Petra Janša, Lucija Kavčič, Mitja Iršič, Janez Juhant, Borut Korun, Štefan Šumah in Matevž Tomšič. Vabljeni tudi k branju satiričnih vsebin ter ogledu karikature.
Tednik Demokracija – pravica vedeti več!
