Piše: Marjeta Bogataj
Predsednik vlade Robert Golob je konec novembra napovedal oblikovanje davčne reforme že do konca marca, še danes pa o njej ni nič znanega. Ekonomisti in gospodarstveniki so bili na posvetu »V pričakovanju davčne reforme« jasni: tako hitro resne davčne reforme ni mogoče pripraviti. Ob tem pogrešajo komunikacijo z vlado. Pravijo, da davčno reformo potrebujemo, saj potrebujemo konkurenčnost in razvoj, a biti mora premišljena in mora zagotavljati stabilnost.
Slovenija bi rada ujela skupino najboljših držav. A namesto stabilnosti ponuja nepredvidljivo poslovno in davčno okolje s tendenco spreminjanja na slabše. Slovenska, predvsem zagonska, podjetja množično bežijo v prijaznejša okolja, upadajo tuje investicije. Domače in tuje strokovnjake odganjamo z visokimi davki in prispevki. Ob napovedi svetovnega gospodarskega ohlajanja namesto rahljanja bremen prihajajo številne nove obremenitve. O vsem tem je tekla debata na posvetu »V pričakovanju davčne reforme«, ki jo je prejšnjo sredo v Ljubljani organiziral Gospodarski krog, ki združuje 15 gospodarskih in kmetijskih organizacij. Uspešno gospodarstvo je namreč temelj zadovoljne, socialne in napredne družbe. Kot pa je znano, je aktualna vlada konec leta 2022 ukinila davčne spremembe prejšnje vlade, uvedla nove obremenitve in napoveduje spet nove …
Vlada povečuje obremenitve gospodarstva
Kot je uvodoma dejala generalna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije Vesna Nahtigal, je vlada že pred več kot enim letom napovedala celovito davčno reformo, v tem času pa so se obremenitve gospodarstva le povečale, med drugim tudi z nepotrebnim administrativnim bremenom – evidencami delovnega časa. Po drugi strani vlada z izjemo blaženja energetske krize ni z ničimer zmanjšala bremen za gospodarstvo, pravzaprav napoveduje celo nove obremenitve, kot so trošarine na sladke pijače. Na lestvici konkurenčnosti okoli 60 držav je Slovenija šele na 42. mestu, je poudarila Nahtigalova, in ni privlačna za neposredne investicije. »Davčni sistem mora biti pregleden, enostaven, razumljiv, ne sme se prepogosto spreminjati,« je dejala. Po njenih besedah »vlada nima širše slike in jasne strategije, težave pa rešuje s parcialnimi ukrepi, ki niso dovolj premišljeni«. Zavzela se je za davčno reformo, ki bi razbremenila slovensko gospodarstvo in povečala njegovo konkurenčnost.
Celoten članek si lahko preberete v novi številki Demokracije.
Tednik Demokracija – pravica vedeti več!
