Piše: G. B.
V novi številki tednika Demokracija tokrat pišemo o srhljivih razsežnostih politike Golobove vlade, ki je orientirana proti interesom slovenske države in naroda, kar je vidno že po odnosu do ilegalnih migracij, saj se število migrantov, ki prihajajo na naše ozemlje, povečuje. To je navsezadnje tudi del strategije vlade, ki želi Slovenijo povsem odpreti ilegalnim migrantom, s tem pa tudi zlim posledicam množičnih migracij iz povsem tujih, neevropskih okolij. Razkrivamo ozadje napovedanih ustavnih sprememb ter o tem, kaj vse bodo prinesle Sloveniji. Pišemo tudi o tem, kako levičarji vse bolj izgubljajo monopol nad protesti, zaradi česar se že povečujejo medijski napadi na organizatorje protivladnih protestov. Objavljamo tudi reportažo o pohodu kmetov v Ljubljano ter o tem, kako se Inštitut 8. marec nezakonito financira iz tujine.
Pod Robertom Golobom se Slovenija še hitreje pomika proti progresivni multikulturni družbi. Zdajšnja vlada je naklonjena migrantom in tujcem ter spodbuja množične migracije, kar je razvidno iz njenih ukrepov in migrantske politike, zaradi katere je v Sloveniji vse več migrantov. Če se ozremo po Evropi in tudi po Združenih državah Amerike, lahko opazimo družbene, kulturne, demografske in etnične spremembe, ki jih sproža stopnjevanje množičnih migracij. Pred našimi očmi poteka preobrazba nekoč bolj ali manj homogenih družb v vse bolj kaotične in atomizirane »multikulturne« družbe. Z vedno novimi valovi neevropskih množic postaja sama Evropa vse bolj podobna tretjemu svetu. V nekaterih zahodnoevropskih mestih nas le še arhitektura opominja, da smo še vedno na naši celini in ne na kakšni afriški ali bližnjevzhodni tržnici. Če so bile že od konca druge svetovne vojne migracije vse večji problem Zahodne Evrope, gre v Sloveniji predvsem pri migracijah iz tretjega sveta za relativno nov pojav, saj so bili pri nas pogostejši priseljenci iz nekdanje Jugoslavije. Vendar pa se zdajšnja levoliberalna vlada očitno trudi, da tudi Slovenija na področju migracij in »progresivnih« politik dohiti zahodne države Evrope. Tako se je premier Golob skupaj s svojimi zavezniki iz vrst nevladnikov takoj po prihodu na oblast začel prizadevati za bolj odprto migracijsko politiko.
Celoten članek si lahko preberete v novi številki Demokracije!
V Demokraciji lahko še preberete:
Kaj bi prinesle ustavne spremembe?
Skoraj leto po nastopu mandata vlade Roberta Goloba so stranke ali bolje poslanci iz vrst Gibanja Svoboda, SD, Levice in NSi (!) pred vložitvijo predloga sprememb ustave, tudi glede imenovanja vlade. Jim bo uspelo uskladiti stališča? Vse parlamentarne stranke smo vprašali, kakšno je njihovo stališče glede predloga spremembe ustavnega zakona. Odgovor sta nam poslali le stranki SDS in NSi, ki ju v nadaljevanju objavljamo v celoti. Nekaj odzivov strank pa je pridobila tudi STA. Kot je zapisano v predlogu za spremembo ustavnega zakona, je tako predviden poseg v 21 členov ustave. Ta zadeva povečanje števila poslancev državnega zbora, prenehanje državnega sveta, spremembe pri oblikovanju vlade in njenih pristojnosti, spremembe pri imenovanju sodnikov, spremembe pri objavljanju predpisov v Uradnem listu RS ter spremembe položaja in pristojnosti ustavnega sodišča. Za spremembo ustave mora sicer glasovati najmanj 60 poslancev. Vse tri vladne stranke skupaj imajo 53 glasov, zato potrebujejo še vsaj NSi, ki ima osem poslancev. Skupaj z NSi imajo 61 glasov, če bi spremembe podprla še oba poslanca narodnih manjšin, bi to pomenilo podporo 63 poslancev. Jim bo uspelo?
Dr. Jože Dežman: Muzej svobodne prihodnosti
V MuZXXI tako hitijo v prihodnost, da jim ni mar za ime, premoženje, sistematizacijo, program … A kaj nam bosta preteklost in sedanjost ob svobodni prihodnosti. Še 20. januarja 2023 sem mislil, da bi morali od Vlade Republike Slovenije čim prej dobiti konkretne odgovore na tedaj še neodgovorjena vprašanja: Kdaj bodo javno predstavljene strokovne analize, ki naj bi pogojevale ukinitev dveh muzejev in ustanovitev tretjega? Kakšno bo ime nove ustanove? Kakšno bo premoženje nove ustanove? Kakšna bo organiziranost nove ustanove? Kakšne bodo okoliščine delovanja nove ustanove? Razpravo o tej odločitvi in argumente zanjo so zahtevali tudi zaposleni v Muzeju novejše zgodovine Slovenije (MNZS), svet MNZS. 176 podpisanih pod izjavo dr. Marka Štepca in ddr. Verene Vidrih Perko. Odgovorov svobodne samoupravne oblasti ni bilo. Na Okrožno sodišče v Ljubljani sem 20. februarja vložil tožbo na ničnost izbrisov/vpisa v sodni register. Toda nekako nismo dojeli, kako se kolo vodi. Vse nas je »nadmudrila« presvitla vladarica slovenske sramote z iztegnjenima sredincema dr. Kaja Širok. Bistro in bodro je 28. januarja v Delu napovedala, da si muzej prihodnosti predstavlja »kot prostor deljenih spominov, povedanih zgodb o naši deljeni preteklosti, ki prihodnjih generacij ne razdvaja, temveč jih povezuje«.
Intervjuja: dr. Milan Zver in Suzana Lep Šimenko
»Računi, ki prihajajo h Golobu po volitvah, so preprosto previsoki. V bistvu je ujetnik lastnega populizma, polnega praznih obljub. Sicer se za zdaj nanaša na podporo dominantnih medijev in nevladnih organizacij iz paracivilne družbe, a je to dolgoročno premalo,« je v intervjuju za Demokracijo povedal evropski poslanec in politolog dr. Milan Zver. Kot pravi, govorice, ki so prišle z leve, da bi bilo fino, če bi imeli na samem vrhu tri predsednice, niso iz trte izvite. »Tisti, ki odločajo iz ozadja, bi se z zamenjavo hkrati rešili dela kriplbataljona z Gregorčičeve, obnovili javnomnenjsko podporo, hkrati pa bi si z delno prenovo lahko izboljšali ugled v mednarodnih krogih in tako podaljšali rok uporabnosti sedanje koalicije.« Poslanka SDS iz Podravja Suzana Lep Šimenko pa je v intervjuju za Demokracijo spregovorila o centralizaciji države pod sedanjim vodstvom: »Vlada Roberta Goloba dela le za svoje izbrance ter sprejema škodljive ukrepe za Slovenijo in njene državljane. Za vse obljube, ki so jih dali, potrebujejo več denarja, ki pa ga ne znajo pridobiti drugače kot z dvigom davkov.«
Levica izgublja primat nad protesti
Šok ne more biti večji. Pouličnih protestov proti oblasti, ki si jih je do zdaj lastila levica proti vsakokratni desni vladi, nenadoma ne obvladujejo več progresivne (ne)vladne organizacije, ampak resnična civilna družba. Za zdaj kmetje in upokojenci. Medijski mainstream je povsem zmeden. Med množico ljudi, ki se na pobudo ljudske iniciative Glas upokojencev in Inštituta 1. oktober zberejo na Trgu republike ali ob graditvi kanalizacijskega kanala C0, mrzlično iščejo kakšnega člana ali podpornika desne politične stranke. In ko ga najdejo, zmagoslavno razglasijo, da za protesti stoji SDS Janeza Janše. Ko so med vladavino Janševe vlade protestirali »kolesarji« in je bilo med njimi opaziti veliko vidnih predstavnikov takratne leve opozicije, je bilo to namerno prezrto. Ampak dvojnih meril na levici smo tako ali tako že vajeni: če levica ne bi imela dvojnih meril, sploh ne bi imela nikakršnih meril. Toda še bolj bizarno je, ko javne novinarske konference in shode organizirata skrajno levičarski nevladni organizaciji Glas ljudstva (Jaša Jenull) in Inštitut 8. marec (Nika Kovač). Razglasita, da so protesti uperjeni proti oblasti, potem se na protestu kot v podporo protestnikom pojavi Robert Golob. Tako je bilo v začetku leta, ko je Jenull organiziral stavko »za enakopravno in vsem dostopno javno zdravstvo«. Najbrž nikjer na svetu predstavniki vlade ne protestirajo proti sebi. Očitno je to slovenska posebnost, ki kaže pomanjkanje idej in obup levice, ko jim monopol nad javnim protestiranjem počasi polzi iz rok.
Neuspešno črpanje evropskih sredstev – še denarja, ki leži na pladnju, ne znajo pobrati
Slovenija je doslej iz Načrta za okrevanje in odpornost pridobila le (sramotnih) 9,31 odstotka dodeljenih sredstev in je na predzadnjem mestu 22 držav članic EU. Golobova vlada očitno laže Evropski komisiji. Javnofinančni podatki za letošnja prva dva meseca kažejo, da so bili skupni prihodki državnega proračuna medletno nižji za 7,4 odstotka, glavni razlog so nižji prihodki iz evropskih skladov. Lani v tem obdobju (januar – februar 2022) je Slovenija iz Bruslja pridobila 255 milijonov evrov, letos v istem obdobju le 146 milijonov evrov (v dveh mesecih 109 milijonov manj). Če bo šlo tako naprej – in kaže, da bo tako – bo Slovenija ob koncu leta 2023 ob 650 milijonov evrov, ki bi jih sicer lahko prejeli. Hkrati je vlada Roberta Goloba priznala, da črpanje evropskih sredstev iz novega finančnega okvira 2021–2027 ne bo potekalo tako hitro, kot je bilo načrtovano. Ministrstvo za finance je pripravilo tudi izhodiščni seznam naložb, ki bodo izločene iz Načrta za okrevanje in odpornost oziroma bo financiranje naložb z nepovratnimi evropskimi sredstvi zmanjšano. V novem seznamu je črtanih kar 286,7 milijona evrov, kolikor bi država lahko dobila nepovratnega denarja iz Bruslja.
Zlorabe: Inštitut 8. marec nezakonito financiran iz tujine, SDM podal prijavo
Slovenska demokratska mladina (SDM) je Računskemu sodišču Republike Slovenije in Policiji poslala prijavo zoper Inštitut 8. marec, ki ga vodi Nika Kovač. Prijavi so priložili vse potrebne dokaze! Da ne bo izgovorov! Inštitut 8. marec je ustanovil Simon Maljevac, zdajšnji minister za solidarno prihodnost, pred tem pa vidni član stranke Levica. Privrženka Levice je tudi Nika Kovač. V SDM so opozorili, da so se konkretne zlorabe volilne zakonodaje dogajale že pred zadnjimi državnozborskimi volitvami (aprila 2022), ko je bilo to mogoče najbolj opazno. Pri tem so navedli Glas ljudstva. Nato pa so opozorili na primer zlorabe volilne zakonodaje, povezane s financiranjem kampanje Inštituta 8. marec proti uveljavitvi novele zakona o vodah. Ta je bila nezakonito financirana iz tujine. SDM je računsko sodišče in policijo pozvala, naj skladno s svojimi pristojnostmi nemudoma uvedejo preiskavo zoper Inštitut 8. marec. Prijavo zoper Inštitut 8. marec so v SDM vložili, potem ko so ugotovili, da je ta leta 2021 od tuje organizacije Guerrilla Foundation prejel 30 tisoč evrov. Podatki so razkriti v poročilu te tuje organizacije za leto 2021. Inštitut 8. marec se je pred tem prijavil na razpis (v tujini), kot namen so navedli izvajanje kampanj. Prejeli so 30 tisoč evrov, te pa so nato namenili za vodenje referendumske kampanje.
V novi Demokraciji lahko preberete tudi analitične kolumne naših sodelavcev. Tokrat so jih prispevali Metod Berlec, Bogdan Sajovic, Gašper Blažič, Anton Olaj, Mitja Iršič, Janez Juhant, Peter Marko Tase, Andrej Umek, Keith Miles in Matevž Tomšič.
Tednik Demokracija – pravica vedeti več!
