Piše: Vida Kocjan
Višji davki, visoka inflacija, realno nižje plače in pokojnine, čezmerno vladno trošenje, tudi za izbrane nevladne organizacije, ki so jih postavile na piedestal, visok javnofinančni primanjkljaj, ustavljene investicije, za letošnje projekte že zmanjkuje denarja, uničeno zdravstvo, množica nezakonitih migrantov, politični prevzem in podreditev nacionalne Radio-televizije, nalivanje davkoplačevalskega denarja v izbrane elektrogospodarske družbe, vključno z Gen-I, in nizka gospodarska rast nas peljejo v recesijo. To je bilanca »enoletnega gospodarjenja« vladne koalicije pod vodstvom Roberta Goloba.
Po zadnjih podatkih je Slovenija aprila dosegla daleč največji, skoraj 8-odstotni padec industrijske proizvodnje, v EU pa se je proizvodnja povečala za en odstotek. V gospodarstvu opozarjajo, da je tolikšen padec industrijske proizvodnje v Sloveniji opozorilni znak za nezadostne ukrepe na področju energetike. V Gospodarski zbornici Slovenije pa hkrati že od začetka leta opozarjajo na padajoče trende, saj ugotavljajo, da je industrijska proizvodnja v nekaterih panogah od novembra lani upadla celo za 10 do več kot 20 odstotkov. Proizvodnja se je skrčila v kar 13 od 21 predelovalnih dejavnostih. Tolikšno zmanjšanje industrijske proizvodnje je znak, da se nam niti v prihodnje ne piše dobro.
Gospodarska klima čedalje slabša
Urad za makroekonomske analize in razvoj (Umar) je objavil, da se je gospodarska klima junija še znižala. Poslabšanje je posledica negativnih prispevkov kazalnikov zaupanja v storitvenih dejavnostih in med potrošniki, nekoliko tudi v predelovalnih dejavnostih in gradbeništvu. Gospodarska klima se je poslabšala tudi v povprečju drugega četrtletja v primerjavi s prvim, razpoloženje pa je precej slabše tudi glede na drugo četrtletje leta 2022.
Razpoloženje v slovenskem gospodarstvu se je tako junija poslabšalo že šesti mesec zapored in od januarja ostaja pod dolgoletnim povprečjem. Ironično pri tem je, da je ravno na dan objave Umarjevega poročila Robert Golob v državnem zboru dejal, da imamo v Sloveniji gospodarsko rast, ki jo po njegovem mnenju poganjajo gradbeništvo, turizem in informacijsko-telekomunikacijske storitve. Domnevno na teh treh področjih Slovenija prehiteva napovedi. Umar pa ga je postavil na laž, saj se je vrednost kazalnika zaupanja v gradbeništvu junija znižala za eno odstotno točko, za skoraj toliko je bila ta nižja tudi glede na isto obdobje prejšnjega leta.
Celoten članek si lahko preberete v novi številki Demokracije!
Tednik Demokracija – pravica vedeti več!
