-1.5 C
Ljubljana
petek, 22 novembra, 2024

V novi številki Demokracije preberite: Oblast ob asistenci NSi cementira sporne ustavne spremembe; Vsiljujejo nam kulturo smrti tudi z evtanazijo; Vse bolj narašča primanjkljaj v državnem proračunu; Intervjuja: Franc Kangler in Alenka Jeraj

Piše: G. B.

V novi številki Demokracije pišemo o spornih predlogih ustavnih sprememb, ki jih predlagajo Gibanje Svoboda, SD ter NSi – predvsem za slednjo velja, da se je očitno vdala v vlogo »rezervne koalicijske stranke«, ki bi vskočila v koalicijo v primeru izstopa Levice. Pišemo o primanjkljaju v državnem proračunu ter o novem napadu kulture smrti, tokrat z vloženim zakonskim predlogom, ki bi legaliziral evtanazijo, pa tudi z uvajanjem literature LGBT v šolski sistem. Pišemo tudi o napadu rdečih gverilcev na RTV Slovenija, kjer umetno ustvarjajo izredne razmere, pa tudi o sodnem procesu proti Ludviku Tomšiču, ki je z grožnjami s smrtjo sedaj že nekdanjemu premierju Janezu Janši pristal na sodišču in se izgovarja, češ saj veliko ljudi tako dela.  

Nedavno smo v Demokraciji predstavili, kaj bi prinesle ustavne spremembe. Kot vemo, je osnutek ustavnega zakona o spremembah Ustave Republike Slovenije pred časom županom v imenu vlade predstavil Janez Pogorelec, vidni član NSi. Skupaj z drugimi tremi člani strokovne komisije, to je Dinom Baukom, Cirilom Ribičičem in Alešem Zalarjem, pa je Pogorelec na seji ustavne komisije članom komisije predlagal začetek postopka ustavnih sprememb, kar se je tudi zgodilo. Tako so z 11 glasovi za in s petimi proti člani ustavne komisije nedavno najprej prižgali zeleno luč za začetek postopka ustavnih sprememb, s katerimi koalicija predlaga prenos pristojnosti imenovanja sodnikov na predlog sodnega sveta z DZ na predsednika republike. Omenjena strokovna skupina bo predvidoma do konca aprila pripravila mnenje o osnutku ustavnega zakona. »Stanje je v resnici še slabše, kot če bi Nova Slovenija formalno vstopila v vladno koalicijo. To je lahko nekaj, s čimer se ne strinjamo, vendar bi bila to legitimna odločitev suverene stranke,« je v zvezi z nedavnim akcijami opozicijske stranke NSi zapisal predsednik SDS Janez Janša.

Celoten članek si lahko preberete v novi številki tednika Demokracija! 

V Demokraciji lahko še preberete:

Primanjkljaj v državnem proračunu narašča 

Državni proračun je v prvih treh mesecih letos po doslej znanih podatkih imel približno 3 milijarde evrov prihodkov in 3,3 milijarde evrov odhodkov, kar je manj kot v primerljivem obdobju lani. Proračunski primanjkljaj je v prvem trimesečju tako dosegel približno 325 milijonov evrov in je bil višji kot v lanskem primerljivem obdobju. Primanjkljaj je letos po mesecih naraščal, marca ga je bilo že 421 milijonov evrov. Če od tega odštejemo odhodke za covid in ukrepe za blažitev draginje je bil primanjkljaj letos 30 milijonov evrov, medtem ko je državni proračun v prvih treh mesecih lani imel 90 milijonov evrov presežka. Spomnimo. V lanskih prvih treh mesecih je bila epidemija covida še vedno zelo obsežna. Hkrati je prejšnja vlada v prvih treh mesecih izplačala še draginjski dodatek. Vsega tega letos ni, zato so podatki o visokem primanjkljaju skrb zbujajoči in kažejo, da Golobova vlada denar porablja predvsem za višanje plač v javnem sektorju in nagrajevanje tistih t. i. nevladnikov, ki so jim omogočili vladanje.

Bo odgovarjal za grožnje s smrtjo? 

Na ljubljanskem okrajnem sodišču se je prejšnjo sredo začela glavna obravnava v sojenju Ludviku Tomšiču zaradi groženj Janezu Janši. Obtoženi Tomšič je dejal, da ima zdravstvene težave, Janša pa je presodil, da je bila Tomšičeva grožnja zelo realna. Ludvik Tomšič je kaznivo dejanje storil 28. februarja 2020, ko je na shodu Brez strahu-proti koaliciji sovraštva v centru Ljubljane med drugim vpil »Ubi Janšo!« To je bilo v času, ko je takrat prvak opozicije Janez Janša sestavljal vlado, posnetek s Tomšičevim pozivom k ubijanju pa je prišel v javnost. Sodnica je k zagovoru najprej pozvala Tomšiča, ki ji je v svojem slogu odgovoril, da »se nima kaj zagovarjati«. »Lahko pa povem, kako je bilo. Prišel sem na proteste. Tam sem videl plakate smrt janšizmu. Jaz sem to prebral smrt Janši. (…) Zastop’te (…)?« je (nerazločno) pripovedoval Tomšič, zakaj je na protestih leta 2020 javno vpil, da je »fašista Janšo treba ubiti«, skandiral »ubi Janšo« in pozival, da je »Janeza Janšo treba samo ubiti in nič drugega«. Sprva ni hotel odgovarjati na vprašanja, a si je po intervenciji svoje odvetnice Tatjane Sitar premislil in odgovarjal le na njena vprašanja. Slednja ga je najprej vprašala po zdravstvenem stanju, Tomšič pa je jecljaje dejal, da ima zdravstvene težave, a noče, da bi se komu smilil.

Vsiljevanje kulture smrti – v čigavem imenu? 

Vsiljevanje LGBT v šolstvo, medije, zakonodajo …, priprava na legalizacijo evtanazije, razširjanje prebujenske (»woke«) ideologije, na drugi strani pa brisanje krščanske identitete našega naroda – vse to ima skupni imenovalec: kulturni marksizem, ki je precej bolj potuhnjen kot tista različica bojevitega marksizma, ki jo poznamo iz časov naše polpretekle zgodovine. V minulih tednih smo večkrat pisali o knjigi »Forum São Paulo«, ki od blizu razkriva tehniko širjenja kulturnega marksizma v Latinski Ameriki. Ni dvoma, da se omenjene »vrednote« na podoben način širijo tudi pri nas, v času Golobove vlade pa še posebej agresivno. Ne prizanašajo niti družinam, niti mladim, niti otrokom. Toda še veliko bolj skrb zbujajoča je namera, da vladna koalicija sprejme zakon, ki bo legaliziral evtanazijo, pri čemer ji pomagajo mainstream mediji, ki so v zadnjem času z velikim medijskim pompom pospremili medicinski samomor Alenke Čurin Janžekovič, ki je za ta namen odšla v Švico. Sedaj pa navijajo, da bi morala vlada poskrbeti, da našim državljanom ne bi bilo treba odhajati v tujino. No, resnica o evtanaziji je precej bolj srhljiva, saj so jo nekatere države uzakonile, starostniki pa iz njih bežijo, saj bi lahko dokaj hitro postali tarče »umora iz usmiljenja«, kar je v ZDA izvajal razvpiti zdravnik armenskega rodu Jack Kevorkian.

Dr. Dimitrij Rupel: Esej o Tolstoju, Putinu, Xi Jinpingu in Tinetu Hribarju 

Največje presenečenje (in razočaranje) ob branju navedenih mest iz Hribarjeve knjige je povezano s tem, da približno pol stoletja z veseljem in občudovanjem berem dela Tineta Hribarja. V zadnjem času sta to veselje in to občudovanje začela pešati, dokler nista ob navedenih izjavah povsem razpadla. Najprej moram ugotoviti, da ni mogoče poenostavljati rusko-evropskih odnosov. Kar zadeva Napoleonova osvajanja, Rusi niso bili edini zmagovalci, pač pa je to bila Sveta aliansa, katere del so bili tudi Rusi, navsezadnje (po zaslugi Talleyranda) tudi Francozi. Takrat je vsa Evropa zavrnila Napoleona, vendar se ni maščevala Francozom in tudi ni povsem zavrnila francoske revolucije, ki je – ob nasilju in terorju – med vsemi revolucijami celo Slovencem prinesla marsikaj koristnega, npr. skrb za človekove, narodne in jezikovne pravice, moderno umetnost, filozofijo in sociologijo …

Intervjuja: Franc Kangler in Alenka Jeraj 

»Po svoje nisem presenečen, žalostno pa je, da nekdo nosi ime krščanska demokracija, v resnici pa krepi avtokratizem. Pred nedavnim smo imeli še socialistični sistem. In to diši po socializmu. Tako, kot si ga v levici pač želijo,« je sodelovanje NSi pri ustavnih spremembah pokomentiral nekdanji mariborski župan, nekdanji poslanec, dolgoletni prepoznavni obraz Nove ljudske stranke in v zadnjem času član SDS Franc Kangler, v času prejšnje vlade državni sekretar na ministrstvu za notranje zadeve. Pogovarjali pa smo se tudi z dolgoletno poslanko SDS Alenko Jeraj, ki je nedavno postavila politično nekorektno vprašanje vladi. »Na socialnih omrežjih je krožila informacija, na podlagi katere sem nato postavila poslansko vprašanje, da preverim, ali podatki držijo. Res bi morala eksplicitno najprej postaviti vprašanje »Ali podatki držijo« in šele nato vse drugo. Pogosto postavljam poslanka vprašanja, ker le tako lahko poslanci pridemo do podatkov. Ministrstvo za pravosodje je npr. redno objavljalo podatke o številu zaprtih oseb. Ko sem te podatke večkrat uporabila v razpravah o graditvi novega ženskega zapora, so jih preprosto nehali objavljati. Načrtovali so nov zapor za 140 zapornic, po podatkih pa jih je bilo ves čas zaprtih med 50 in 70. Podobno je tudi s podatki policije. Pred leti so objavljali bistveno več kot sedaj, zato je do podatkov teže priti. Tokratno poslansko vprašanje je zbudilo veliko zanimanja. Počakala bom na uradni odgovor vlade, je pa Policijska uprava Ljubljana že izjavila, da je bilo posilstev v Ljubljani v treh mesecih leta 2023 le 9. No, meni se to zdi veliko, sploh ob dejstvu, da gre le za uradno prijavljene primere,« je med drugim dejala v pogovoru za Demokracijo.

Vojna spolov 6: MGTOW kot pasivni moški odpor 

Moško gibanje MGTOW, ki deluje kot spletna skupnost isto oz. podobno mislečih moških in izvira iz ZDA, je oblika pasivnega odpora moških proti feminizirani družbi. V članku opozarjamo na to, da družbeno ustvarjeno moderno neravnovesje med spoloma pelje zahodno civilizacijo v propad. MGTOW je kratica za Men Go Their Own Way, kar prevedeno v slovenščino pomeni Moški gredo svojo pot. Moški, ki so del tega gibanja, bolje rečeno življenjske filozofije, so se odločili za pasivni odpor s pomočjo ignorance. Ti moški se proti feminizmu ne borijo, kot to denimo počno aktivisti, ki se zavzemajo za prenehanje družbene diskriminacije nad moškimi, ampak so se preprosto odločili, da ne bodo izpolnjevali pričakovanj žensk in feminizirane družbe, ki se je odločila privilegirati ženske v škodo moških v skoraj vseh institucijah.

V novi številki Demokracije lahko preberete tudi številne analitične kolumne naših novinarjev ter zunanjih sodelavcev. V tej številki so jih pripravili: Metod Berlec, France Cukjati, Andrej Aplenc, Mitja Iršič, Andrej Umek, Edvard Kadič, Keith Miles, Peter Marko Tase, Matevž Tomšič, Miran Černec in Jože Biščak. 

Tednik Demokracija – pravica vedeti več! 

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine