1.5 C
Ljubljana
petek, 19 aprila, 2024

V novi številki Demokracije preberite: Nova razkritja koruptivnega delovanja premierja Goloba; Stalinizem na RTVS; Slovenija postaja podružnica beograjske čaršije; Polomija vlade na področju zdravstva; Intervjuja: Igor Omerza in Ignacija Fridl Jarc

Piše: G. B.

V novi številki Demokraciji razkrivamo novo afero, povezano z delovanjem predsednika vlade Roberta Goloba, ki si očitno zakone razlaga povsem po domače. S svojim ravnanjem dokazuje, da je balkanski mešetar, ki mu je najpomembnejši lasten žep in ne blaginja državljank ter državljanov. Razkrivamo stalinistično delovanje vodilne garniture na RTV Slovenija, ki se je s čistkami lotila novinarjem ukinjene oddaje Panorama, ter vladno polomijo v zdravstvenem sistemu. Pišemo o tem, kako Slovenija postaja vse bolj balkanizirana, tako rekoč podružnica beograjske čaršije, pri čemer je najmočnejša politična figura Zoran Janković, ki se mu klanjajo vsi, celo premier Robert Golob. Z Demokracijo boste vedeli več.

Konec prejšnjega tedna je javnost šokirala novica, da je Robert Golob tudi uradno postal edini lastnik podjetja Star Solar, podjetja za proizvodnjo električne energije. Do 20. oktobra 2023 je bila kot lastnica vpisana Jana Nemec Golob, nato se je zgodila sprememba. Zakonca, ki naj bi bila v postopku razveze, čemur lahko verjamemo ali pa tudi ne, sta že z 12. julijem 2023 za direktorico podjetja imenovala svojo hčerko Luno Golob. Ta je tik pred tem končala Škofijsko gimnazijo v Vipavi, zdaj pa domnevno vodi podjetje, ki je ob koncu leta 2022 na bančnem računu imelo več kot 1,1 milijona evrov. Razkrito je tudi, da ima Golobovo podjetje v Sloveniji štiri sončne elektrarne, vse v Podravju, in sicer na Ptuju in v Rušah. Električno energijo preprodaja prek državnega podjetja Borzen, ki je tudi največji nakazovalec denarja na Golobov Star Solar. Podjetje ima sicer dva bančna računa, enega v Sloveniji in enega v Italiji. Borzen je Star Solarju doslej nakazal 2,14 milijona evrov. Podatki o Golobovem lastništvu elektropodjetja so v javnost prišli, potem ko je spremembo na svoji spletni strani objavila Komisija za preprečevanje korupcije (KPK). Vladi in globoki državi naklonjeni mediji so se nemudoma postavili Golobu v bran. Novico o tem so večinoma zadrževali, vendar je bil pritisk prevelik, da bi to lahko skrili. Vprašamo se lahko, kako bi bilo, če bi nekaj takšnega storil Janez Janša. Raztrgali ga bi. KPK je nato prejela tudi prijavo zoper Goloba. Kako se bo razvijalo naprej, ni znano, jasno je le, da bo to odvisno od globoke države. KPK sicer obravnava še dve prijavi zoper Goloba, v eni pa so mu že izrekli opomin (zaradi zamud pri prijavi premoženja). Že dolgo pa obravnavajo prijavo nekdanje ministrice za notranje zadeve Tatjane Bobnar zaradi pritiskov na policijo. Ta postopek je v fazi preiskave. Za enega od primerov (testi Gallup), kjer Golob ni prijavil lobističnega stika, hkrati pa je za zasebno ameriško podjetje v posnetku delal reklamo, pa se javno še ne ve, v kateri fazi je prijava.

Celoten članek si lahko preberete v novi številki Demokracije!

V novi številki Demokracije še preberite:

Slovenija postaja podružnica beograjske čaršije

Prav v času pred volitvami je Aleksandar Vučić skrbel za odlično predvolilno reklamo za svojo stranko s pomočjo – odprtja stadionov. Pri tem mu je pomagal predsednik Uefe Aleksander Čeferin. Skratka, še en soimenjak v navezi. 20. novembra lani je spletna stran Nova24TV.si poročala, da si je Čeferin skupaj z Vučićem  in Dodikom na povabilo Srbske nogometne zveze v častni loži ogledal kvalifikacijsko tekmo za Euro 2024 med Srbijo in Bolgarijo v Leskovcu. Čeferina naj bi pri tem spremljal Zoran Janković, ki seveda ni samo župan Ljubljane, ampak ta hip najmočnejša politična figura med političnimi funkcionarji v Sloveniji. Pred tekmo sta bila Janković in njegov nekdanji hišni odvetnik Čeferin še častna gosta na odprtju novega stadiona v Zaječarju. Na letališču naj bi ju bila pred tem sprejela delegacija Srbske nogometne zveze skupaj s predsednikom Draganom Džajićem. Tu seveda velja spomniti, da Jankovića in Dodika ne povezuje samo srbski izvor, ampak tudi – Milan Kučan in Vladimir Putin.

Stalinizem na RTV Slovenija

Prvo odredbo o »čakanju« je Rajku Geriču med božičnimi in novoletnimi prazniki v imenu direktorice Televizije Ksenije Horvat poslal njena desna roka Rok Smolej. Na čakanje je Smolej, češ da zanje ni dela, ker je novo vodstvo RTVS tako odločilo, poslal še petnajst novinarjev, seveda tiste, ki delajo za oddajo Panorama. Ker pa je bil sklep nezakonit in so novinarji vseeno prišli na uredništvo, so jim poslali nove odredbe. Seveda gre tudi v tem primeru vsaj za kršitev sedanjega zakona o RTV. Urednika pač ne moreš kar tako odstaviti. Pred koncem mandata lahko po zakonu o RTVS odgovornega urednika odstavi le uprava, in še to le, če urednik nima večinske podpore v uredništvu in s soglasjem sveta RTVS. Postopka za to niti sprožili niso, je na Spletnem časopisu pisal Peter Jančič. No, Geriča je nato poslala na »čakanje« kar uprava RTVS pod vodstvom »cestarja« Zvezdana Martiča, pri čemer je uprava okrnjena, saj je pred novim letom iz nje izstopil Simon Kardum. Očitno pa se z odredbo ni strinjal član uprave, delavski direktor Franci Pavšer, ker bi zagotovo sledil spor na delovnopravnem sodišču. Pošiljanje na čakanje in hkrati najemanje »dodatnih sil« je že za osnovnošolca skregano s pametjo.

Intervjuja: mag. Igor Omerza in dr. Ignacija Fridl Jarc

»Vsi ki smo pripravljali izid Stanetovega Dnevnika in spominov (Niko Kavčič, Igor Bavčar, Janez Janša, Petar Pećina, Vencelj Rangus in še nekaj drugih), smo kot kača noge skrivali, kaj počnemo. Na dan, ko sem odpeljal 800 izvodov knjige na pošto na železniški postaji, da jih odpremi 800 naročnikom, mi je telefoniral Janez Janša, tako sva se prej ustno dogovorila, in mi dejal, da se je tiskar scagal in da si ne upa v tisk. Uf, sem odgovoril, sedaj bomo pa težko, če sploh kdaj, izšli! Mislila sva, da sva s tem preslepila Udbo. No, našel sem dokument, v katerem Udba pred izidom knjige piše, kaj vse bo v knjigi napisano, celo to, kaj sta v spremni študiji napisala Bavčar in Janša,« je v intervjuju za Demokracijo dejal arhivist, publicist in ekonomist mag. Igor Omerza, ki je pred kratkim izdal novo knjigo o udbovskem spremljanju Igorja Bavčarja.

»V Sloveniji lahko govorimo o tem, da so mediji ugrabljeni za točno določene politične interese in z lažno sliko resničnosti zavajajo javnost,« je v intervjuju za Demokracijo povedala dr. Ignacija Fridl Jarc, ki je v intervjuju spregovorila o slovenstvu in kulturi.

Vladna polomija na področju zdravstva

S prvim januarjem letos je Gibanje Svoboda obljubljalo zdravstveno reformo, ki naj bi prinesla dostopen zdravstveni sistem in krajše čakalne vrste. Dobili pa smo vse prej kot to, saj so razmere iz dneva v dan bolj kaotične. Namesto tega so z novim letom poskrbeli za uvedbo novega davka v obliki obveznega dopolnilnega zavarovanja, ki je nekaterim prinesel težave pri branju zdravstvenih kartic. Ko je Zavarovalnica Generali na račun neugodnih trendov na področju zdravstvenih storitev med prvimi napovedala, da bo potreben dvig cene dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja za 10 evrov, je začel premier javno izražati dvom o omenjenih izračunih. Vladajoči so se tako domislili »ukinitve« prostovoljnega dopolnilnega zavarovanja, da zavarovalnice ne bi mogle ustvarjati dobičkov. A glej ga, zlomka, ni trajalo dolgo, ko so tudi na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) po seznanitvi s finančno projekcijo poslovanja v obdobju od 2023 do 2025 prišli do spoznanja, da bo zaradi preoblikovanja zavarovanja nastal manko v višini 140 milijonov evrov, in dodali, da bo treba zvišati premijo za 10 evrov. Za isti znesek torej, kot so to želele storiti zavarovalnice!

Ali so cene osnovnih živil v Sloveniji res drastično padle?

V začetku analize cen je košarica stala 49,90 evra, danes stane 18,42 evra. Za dobrih 18 evrov po vladni oceni dobite: pšenično belo moko, beli kruh in testenine, goveje in svinjske zrezke ter piščančji file, mleko, tekoči jogurt, sir in maslo, jajca, jabolka, krompir, sončnično olje in beli sladkor. Sanjsko, kajne? Vprašanje pa je, ali je to realno stanje ali so vendarle točne napovedi političnih analitikov, ki pravijo, da je vlada Roberta Goloba izgubila stik z realnostjo. Ko je v eni od kolumn nekdanji slovenski finančni minister Janez Šušteršič ugotavljal, da imamo vlado, ki očitno živi na drugem planetu, tako imenovanem Planetu Golob, kjer je med drugim mogoče kar »nekaj več kot sto milijonov razglasiti za največji investicijski cikel v zgodovini«, se, kot kaže, ni niti malo uštel. Vlada namreč zagotavlja, da lahko po zadnji objavljeni košarici kupujemo goveje in svinjske zrezke po 0,99 evra na kilogram, prav tako piščančje fileje. Kilogram kruha v Hoferju, Lidlu, Sparu in Mercatorju lahko kupimo po 19 centov. Kilogram slovenskih jabolk po 45 centov, jogurt po 79 centov, krompir po 39 centov. Gre za norčevanje iz ljudi. »Le kdo še verjame? Pojdite v kakšno trgovino kupce vprašat, kaj se je pocenilo …« se je odzval poslanec Tomaž Lisec. Sicer pa je javnost precej razburila objava, ki je vladi očitala, da osnovna košarica, ki jo vlada spremlja v trgovinah, ne obstaja. To, kar vlada počne, je žalitev zdrave pameti, saj bo po njihovih ocenah očitno čez mesec ali dva cena košarice negativna.

Zakaj Slovenija raziskovalno-razvojno zaostaja v Evropski uniji?

Že kratek sprehod po bližnji preteklosti kaže, da nismo bili kaj prida ponosni niti na najimenitnejše Slovence. Komaj verjetno! Že primer Prešerna to potrjuje,[1] kaj šele izjemni strokovnjaki iz naravoslovnih ved in celo iz inženirskih vrst, ki so resnično skoraj dosledno izločeni iz zgodovinskega spomina. Kar poglejmo,  kdo pozna Friderika Pregla, Nobelovega  nagrajenca, za katerega komaj vemo, če sploh vemo, da je obstajal. Morda pa zato velja balkanska teza: Slovencem odvzeti tisto, kar jih oddaljuje od Balkana, zato zmanjšati njihov narodni ponos? Sicer pa velja grenka izkušnja, da se Slovenec v težkih trenutkih pogosto obrne zoper Slovenca!  V primeru slovenske osamosvojitve, kar je bilo usodno za naš obstoj, so se zoper lastne ljudi, zoper ves slovenski narod obrnili slovenski generali: Marijan Čad,[2] Konrad Kolšek,[3] Stane Brovet,[4] Ivan Hočevar[5] in Drago Ožbolt. Sodelovali so v vojaški agresiji na Slovenijo, nato pa ostali v JLA s slovensko pokojnino. Za svoja dejanja niso nikoli odgovarjali, pred slovenskimi sodišči so bili nerazumno vsi oproščeni …  Sicer pa Slovenci že od nekdaj nismo bili kaj prida ponosni na svoje izjemne ljudi, na prave duhovne velikane, kot je to pri drugih narodih,[6] pa ne glede na to, kdo je bil tisti, ki je izstopil iz povprečja in z znanjem zamajal, celo spreminjal, morda pa celo spremenil svet …

V novi Demokraciji lahko preberete številne analitične kolumne, ki jih pripravljajo naši novinarji in zunanji sodelavci. Tokrat so jih pripravili: Metod Berlec, Jože Biščak, Bogdan Sajovic, Vinko Gorenak, Andreja Valič Zver, Štefan Šumah, Andrej Umek, Keith Miles in Matevž Tomšič.

Tednik Demokracija – pravica vedeti več!

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine