Piše: G. B.
V novi številki Demokracije pišemo o tem, kako vladna koalicija pripravlja zakonodajo, s katero bo Orwellov “veliki brat” postal resničen. Pišemo o pregrešno dragem odstranjevanju ograje na meji, pa tudi o tem, kako Golobova vlada s širitvijo vse bolj postaja podobna nekdanjim izvršnim svetom iz časa socializma. Objavljamo tudi članek o tem, kako je poslanka Gibanja Svoboda Mojca Pašek Šetinc pritiskala na člane Programskega sveta RTV Slovenija. O ukinjanju Muzeja slovenske osamosvojitve smo se v intervjuju pogovarjali s predsednikom VSO Lojzetom Peterletom in Željkom Osetom.
Golobovi koaliciji so se končno uresničile sanje. Prejšnji teden je bilo imenovanih devet novih ministrov, vlada jih zdaj šteje 20. Na polno poteka kadrovanje, delitev pristojnosti, država pa je v prostem teku. Nekatera nova ministrstva sploh še nimajo prostorov, ukvarjali se bodo sami s seboj. Polno operativni naj bi bili šele julija, ko pa se bodo začeli dopusti. Do jeseni smo dobri, kot se temu reče po domače! Koalicija Gibanje Svoboda, SD in Levica je prejšnji teden v državnem zboru potrdila novo vlado, v kateri je 20 ministrstev. Na novo so imenovali devet ministrskih kandidatov, Golob in njegovi mediji pa so hiteli pojasnjevati, da je vlada »končno zaživela v obliki, kot so si jo ob nastopu mandata zamislili koalicijski partnerji«. V vladi so nato nemudoma potrdili še 46 državnih sekretarjev. Golobova vlada se tako spreminja v socialistični izvršni svet, vodijo pa ga botri iz ozadja.
Celoten članek si lahko preberete v tedniku Demokracija!
V tedniku Demokracija lahko še preberete:
Intervju: Lojze Peterle in dr. Željko Oset
“Ukinitev samostojnega muzeja osamosvojitve ni tehnična zadeva, ampak udarec po osamosvojitvi, ki izhaja iz temeljne zadrege levice, izraža pa se z jezo. Osamosvojitev ni bila projekt partije. Kljub temu so stranke komunističnega izvora v kritičnih trenutkih pri njem sodelovale z Demosom in bi ga lahko ponotranjile in praznovale kot skupno stvar. Namesto tega poslušamo diskreditacijsko govorico o »zaslugarjih«, »domoljubih« in še kaj hujšega. Gre za oblastno uveljavljanje novega odnosa do osamosvojitve in poskus njenega podrejanja interesom zunaj nje same,” je v intervjuju za Demokracijo povedal predsednik Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve in nekdanji predsednik osamosvojitvene vlade Lojze Peterle. “Muzej je metafora, glede na javno razpravo pa tudi strelovod – osrednje vprašanje je, kaj predstavlja nastanek samostojne in neodvisne Republike Slovenije. Ali je to zgodovinska prelomnica, dosežek na podlagi plebiscitne odločitve na četrto adventno nedeljo leta 1990?” pa je v pogovoru povedal direktor Muzeja slovenske osamosvojitve dr. Željko Oset.
Nam bodo tajno sledili brez odredbe sodišč?!?
V DZ je še dan po glasovanju odmevala podpora noveli zakona o finančni upravi, ki so ji zeleno luč poleg poslancev Gibanja Svoboda nepričakovano prižgali tudi poslanci Levice. Glasovanje je presenetilo tudi tretjo koalicijsko partnerico, stranko SD. DZ je po odložilnem vetu državnega sveta prejšnji torek še enkrat podprl novelo zakona o finančni upravi. Glede na napovedi je bilo pričakovati nasprotno, a so poleg poslancev Gibanja Svoboda glasove prispevali tudi v Levici. Dogovorili so se namreč, da bodo domnevno sporni člen o tajnem sledenju blagu sami poslali v ustavno presojo s predlogom za začasno zadržanje (ker je sledenje uradnikov FURS brez odredbe sodišča zelo verjetno protiustavno). A pozor! Ko se je izkazalo, da stranki, ki sta zakon izglasovali, tega zakona pred ustavnim sodiščem – po zakonu – ne smeta izpodbijati, je to namesto Gibanja Svoboda in Levice elegantno storil varuh človekovih pravic.
Nezakonite migracije in drago odstranjevanje ograje
Policija je v letu 2022 obravnavala 32.024 nedovoljenih prehodov državne meje, kar je bilo več kot trikrat več kot v letu pred tem, ko je bilo obravnavanih 10.198 nedovoljenih prehodov. Stroški z nezakonitimi migranti izrazito naraščajo po aprilu 2022, ko jih je v Slovenijo povabil Robert Golob. Iz javnih razpisov pa je razvidno, da nas hujše šele čaka. Vlada namreč išče tudi stanovanja za migrante. Število prijetih in obravnavanih nezakonitih migrantov se je začelo izredno povečevati po aprilu 2022, kar se ujema s povabilom Roberta Goloba, ko je dejal, da so slovenske meje za tujce odprte. Izrazito pa se je število nedovoljenih prehodov začelo povečevati od julija dalje. Sredi julija so namreč na slovenski južni meji pompozno napovedali odstranjevanje ograje. Migranti so to dobro razumeli. Če je bilo še junija 1.788 nezakonitih prehodov, je to v jesenskih mesecih celo preseglo število 6.000 mesečno. S povečanjem nezakonitih prehodov pa so začeli izrazito naraščati tudi stroški za nedovoljene migracije.
Poslanka Gibanja Svoboda Šetinc Paškova naj bi pritiskala na programske svetnike RTV Slovenija
Na zadnji seji programskega sveta RTV Slovenija minuli teden, ko so svetniki obravnavali razrešitev generalnega direktorja Andreja Graha Whatmougha, je završalo. Predsednik sveta Peter Gregorčič je namreč razkril pritiske, ki naj bi jih bila izvajala poslanka Gibanja Svoboda Mojca Šetinc Pašek na svetnike. Konkretno na Andreja Prebila. Tako slednji kot Šetinc Paškova očitke zanikata in napovedujeta tožbo. Programski svet RTV Slovenija je sklenil, da se postopek razrešitve Andreja Graha Whatmougha, ki je zdaj v. d. generalnega direktorja zavoda, ustavi. Večina svetnikov je namreč menila, da Graha Whatmougha ni mogoče razrešiti, saj mu je mandat potekel. Pobudo za razrešitev je decembra lani v skladu s statutom sveta podalo 11 svetnikov na pobudo Branimirja Piana. Ker je bil postopek sprožen, so ga morali izpeljati, četudi je medtem po uvedbi novega zakona o RTVS Grah postal vršilec dolžnosti, ki pa ga je teže razrešiti.
Ekonomsko capljanje Slovenije ali kaj vse gre narobe
Zgodilo se je pričakovano. Po prvih podatkih in ocenah Mednarodnega denarnega sklada (MDS) za lansko leto je pri bruto domačem proizvodu (BDP) na prebivalca Estonija prehitela Slovenijo. Obema je tik za petami Češka. Slovenija in Estonija sta samostojni državi postali leta 1991. Medtem ko je bilo to za Slovenijo prvič, je bila Estonija enkrat že samostojna in neodvisna država. To je postala leta 1918 in tako je bilo do leta 1940, ko jo je okupirala Rusija. Po padcu berlinskega zidu sta se obe državi osamosvojili in se skušali otresti socializma. Medtem ko je baltska država šla po poti korenitih prostotržnih reform, se je Slovenija pod vodstvom Liberalne demokracije Slovenije in predsednika vlade Janeza Drnovška zatekla k »neboleči« tranziciji. To se je izkazalo za zelo škodljivo. Tudi zato se je BDP na prebivalca v zadnjih treh desetletjih v Estoniji povečal za skoraj 29.000 ameriških dolarjev (26.700 evrov), na 29.730 ameriških dolarjev (27.380 evrov), v Sloveniji samo za nekaj več kot 21.000 dolarjev (19.340 evrov), na 29.470 ameriških dolarjev (27.140 evrov).
Bodo po sodobnih tankih v Ukrajino poslali še nadzvočne lovce?
Nemška vlada je odobrila pošiljke tankov v Ukrajino, z dostavo slednjih pa se želje Kijeva usmerjajo k pridobitvi bojnih letal. V vzhodnem mestu Bahmutu se nadaljuje srditi boj za mesto, a se pojavljajo vprašanja, ali bi bilo bolj smiselno pozornost preusmeriti na južno fronto. Če smo v prejšnji številki poročali o blokiranju dostave modernih zahodnih tankov s strani nemške administracije pod vodstvom Olafa Scholza, je v prejšnjem tednu bila vendarle napovedana dolgo pričakovana dostava nujno potrebnih vojaških strojev v Ukrajino. Zahodni ukrajinski zavezniki, to so tako države članice Nata kot Evropske unije, so se končno uskladili glede skupne strategije svoje vojaške pomoči Ukrajini. Dostavo je predvsem omejeval strah pred dodatnim izzivanjem ruske strani, ki so ga kritizirali tako v Kijevu kot v drugih zahodnih državah. Njihovo mnenje je namreč, da se je Rusija več kot očitno popolnoma predala vojni v Ukrajini in je pripravljena vanjo vložiti vse zmogljivosti, ki jih ima na voljo.
Objavljamo tudi številne kolumne naših stalnih in občasnih sodelavcev. Tokrat so jih objavili Metod Berlec, Mitja Iršič, Andrej Aplenc, Janez Juhant, Borut Korun, Peter Marko Tase, Matevž Tomšič, Miran Černec in Jože Biščak.
Vabljeni k nakupu tednika Demokracija – pravica vedeti več!
