17 C
Ljubljana
torek, 18 maja, 2021

V novi številki Demokracije preberite: Največje krščanske zmage proti islamu

Ste se že kdaj vprašali, kaj so današnje največje evropske vrednote in zakaj je Evropa takšna, kot je, skozi burno zgodovino sploh obstala? Predvsem zaradi krščanskih zmag nad islamom, ki pa se jih le še redkokdo spominja. O tem je dandanes celo nespodobno govoriti, saj je to politično nekorektno. Tudi iz tega razloga islamistični terorizem na evropskih tleh dobiva krila.

 

Obglavljenje učitelja v Parizu, grozljiv napad v cerkvi v Nici, kjer je prav tako prišlo do obglavljenja nedolžnih ljudi, potem streljanje na Dunaju, kjer je odgovornost za napad prevzela Islamska država – to so dejanja, ki ne napovedujejo nič dobrega. Že po krvavem 11. septembru 2001 so mnogi družboslovci napovedovali, da bo zelo težko najti način mirnega sobivanja z islamom. Mnogi pa še vedno zmotno verjamejo v to, da se je mogoče pred islamizmom ubraniti s sklicevanjem na evropski sekularizem, ki je dejansko duhovno prazen prostor. Vsaj od tedaj, ko se je Evropska unija deklarativno odrekla omembi krščanskih korenin v preambuli evropske ustavne pogodbe, precejšen del Evropske ljudske stranke pa je podprl uvoz muslimanskih migrantov v Evropo, je jasno, da evropski duhovni imunski sistem razpada. Povedano drugače: (ne)krščanska Evropa, ki se je v imenu multikulturnosti in klanjanja nekrščanskim verskim praksam odrekla svojim koreninam, preživlja svoj duhovni aids, ki je povezan tudi z naivnostjo. To je pot v zanesljivo smrt po zgledu nekdanjega Rimskega imperija.

Ustavitev arabskega prodora pri Toursu

Vdor islama v Evropo ni nekaj novega. Dogajal se je že v času zgodnjega srednjega veka, ko je bil islam dejansko šele v nastajanju. Po Mohamedovi smrti pa so se Arabci lotili osvajalskih pohodov, pri čemer so prodrli na Iberski polotok in tam osnovali svojo državo. Slednja je bila zlomljena šele konec 15. stoletja, ostanki, ki so opozarjali na njen obstoj, pa so se ohranili vse do danes – tudi denimo s krajevnim imenom Fatima na Portugalskem, kjer je v času prve svetovne vojne prišlo do čudežnih dogodkov z Marijinimi prikazovanji, ki jih je kasneje priznala tudi Katoliška cerkev. Toda v 8. stoletju bi Arabci verjetno prek Francije prodrli daleč v notranjost Evrope, če jih ne bi bili ustavili v bitki pri Toursu, kjer je zelo pomembno vlogo odigral Karel Martel, neke vrste evropski Juda Makabejec (tudi njegov vzdevek pomeni isto kot Martel, »kladivo« torej) in frankovski vojskovodja. »Rekonkvista« Iberskega polotoka je bila dejansko končana šele sedemsto let pozneje, ko so bili Arabci dokončno poraženi. A zagotovo je bitka pri Toursu oziroma Poitiersu 10. in 11. oktobra 732 prva ključna bitka, ki je pripomogla k ustavitvi prodiranja islama v Evropo. To stran je takrat zastopal predstavnik omajadskega kalifata Abdul Rahman Al Gafiki, guverner v Andaluziji, ki je v bitki padel.

Zaton Arabcev in vzpon Turkov

A še v času iberskega kalifata se je pojavila nova nevarnost z jugovzhoda Evrope: Turki. Osmansko cesarstvo (ali Otomanski imperij) je namreč ustanovil Osman iz plemena Oguzov v Mali Aziji. Iz sprva majhne državice je skozi stoletja nastal vojaško močan imperij in se razširil celo na ozemlja, ki so jih nekdaj že zavzeli Arabci, med drugim v Sveto deželo, iz česar so sledile križarske vojne in poskusi vnovične osvojitve svetih krajev. Osmansko cesarstvo je svoj vrh doseglo v 17. stoletju, nato pa je začelo slabeti in konec 19. stoletja doživelo velik poraz. S prvo svetovno vojno je Turčija ostala omejena na Malo Azijo, uspelo pa ji je trajno obdržati Carigrad (Istanbul), nekdanjo prestolnico vzhodnega dela Rimskega cesarstva, ki je zdržalo vse do 15. stoletja. Iz tega časa so znani tudi številni vpadi Turkov na slovensko ozemlje, o čemer govori tudi knjiga Vaska Simonitija (zgodovinarja in sedanjega ministra za kulturo) »Turki so v deželi že«.

(Celoten članek si lahko preberete v novi številki revije Demokracija.)

 

Zadnje novice

Sorodne vsebine