Piše: G. B.
V novi številki Demokracije pišemo o najbolj razvpitem političnem pogrebu, odkar je Slovenija samostojna država. Pišemo o tem, kdo je bil Janez Zemljarič in kako ga je od blizu doživljal znani slovenski odvetnik Radovan Cerjak. Pišemo tudi o sramotnem politikantskem mitingu, ki je tudi letos zaznamoval Dražgoše, medtem ko država, njeno gospodarstvo in njen zdravstveni sistem doživljajo kolaps. Objavljamo intervju s publicistom mag. Igorjem Omerzo, ki je med drugim izdal tudi knjige, ki opisujejo zločinsko dejavnost nekdanjega šefa zločinske Udbe Janeza Zemljariča. Razkrivamo tudi zadnje dogajanje na RTV Slovenija, kjer tranzicijski plenilci dokončno prevzemajo oblast.
Nekdanjega načelnika slovenske Službe državne varnosti (SDV) Janeza Zemljariča so minuli petek pokopali na ljubljanskih Žalah kar z vojaškimi častmi, za kar je poskrbel nekdanji šef Kučanovega kabineta Marjan Šiftar. Strinjati se moramo z mag. Igorjem Omerzo, ki v aktualnem intervjuju pove, da »Šiftar predloga za pogrebno vojaško počastitev Zemljariča gotovo ni podal brez posvetovanja s Kučanom«. V javnosti odmevajo številna protestna pisma.
V Sloveniji vojaški pogreb urejajo Pravila službe v Slovenski vojski. Z vojaškimi častmi se lahko pokopljejo pripadniki Slovenske vojske, nekateri visoki funkcionarji ali tudi druge osebe, če tako odloči Vlada Republike Slovenije. Vlada Roberta Goloba se je odločila, da tako storijo v primeru pokopa nekdanjega šefa Udbe Janeza Zemljariča, ki je umrl na svoj 94. rojstni dan (30. december 1928–30. december 2022). Pogreb je trajal slabo uro, na njem pa je bilo opaziti obraze iz komunistično-udbovskega miljeja, ljudi iz zdravstva, politike, kulture, športa in gospodarstva. Od svojcev je bilo mogoče videti oba Zemljaričeva sinova z družinama in njegovo vdovo Tino Tomlje. Zanimivo je, da na pogrebu ni bilo predsednika aktualne vlade in tudi ne katerega od njenih članov. Protestna pisma glede sramotnega načina Zemljaričevega pokopa pa se kar vrstijo.
Celoten članek si lahko preberete v novi številki Demokracije!
V novi številki Demokracije še preberite:
Hinavščina in zlaganost v Dražgošah zbrane druščine
Kot vsako leto zadnjih nekaj desetletij so tudi letos boljševiki vseh petdesetih odtenkov rdeče odromali v Dražgoše, kjer so obhajali spomin na »dražgoško bitko«. Gre za spopad med 9. in 11. januarjem 1942, v katerem je padlo 9 partizanov in okoli 40 nemških vojakov, posledično pa je pomenil še smrt 41 vaščanov, ki so jih po partizanskem pobegu pomorili okupatorji, in uničenje celotne vasi. To menda ni tako huda zadeva, če sklepamo po besedah letošnjega glavnega govornika Boruta Sajovca, vodje poslanske skupine Gibanja Svoboda, ki meni, da je »odpor z vsemi sredstvi nujen, kadar je ogrožen obstoj naroda«. Človek bi sicer mislil, da boj za obstoj nekega naroda nalaga izogibanje žrtvam tega naroda, ampak tako verjetno razmišlja kakšen reakcionaren nacionalist. Progresivni boljševiki, denimo Kidrič, ki se mu javno klanja dandanašnji vrh slovenske levice, je menil, da pomeni zmago, »če ostane živih le deset pripadnikov slovenskega naroda, če bodo ti komunisti«.
Jutri vabljeni k nakupu in branju nove revije @Demokracija1! V njej si lahko preberete veliki intervju z raziskovalcem udbovskih arhivov mag. @IgorOmerza in županom občine Šmarješke toplice mag. Marjanom Hribarjem. Vredno branja! pic.twitter.com/WPcPEg0XAE
— Metod Berlec (@Metod_Berlec) January 11, 2023
Intervjuja: Igor Omerza in Marjan Hribar
Pogovarjali smo se s publicistom mag. Igorjem Omerzo, tako o njegovi najnovejši knjigi o Jovanki Broz kot tudi o nedavnem vojaškem pogrebu Janeza Zemljariča. Pobudo za ta pogreb je dal Marjan Šiftar, ki je bil »minister za informiranje v socialistični vladi Janeza Zemljariča in Dušana Šinigoja ter šef kabineta predsednika države Kučana (po osamosvojitvi) in nato veleposlanik v Makedoniji. Je torej dolgoletni zaupnik Milana Kučana. Šiftar predloga za pogrebno vojaško počastitev Zemljariča gotovo ni podal brez posvetovanja s Kučanom. V tretjem delu knjige »Velikani slovenske osamosvojitve in Udba – Ciril Žebot – Peter« bom pokazal njegovo umazano vlogo v preprečevanju tiskanja Žebotove knjige »Neminljiva Slovenija« v Sloveniji.« Župan Šmarjeških Toplic mag. Marjan Hribar pa je opisal svoj prvi županski mandat ter izkušnjo z vodenjem JGZ Brdo, kjer je sodeloval tudi pri izvedbi predsedovanje Slovenije EU.
Razmere v zdravstvu se drastično slabšajo
Razmere v zdravstvu so katastrofalno slabe. Vlada Roberta Goloba je obljubljala spremembe pomembnih zakonov s področja zdravstva, a od tega ni nič. Vladna koalicija (Gibanje Svoboda, SD in Levica) ne izpolnjuje niti zavez, ki so jih zapisali v koalicijski pogodbi. Zdaj smo priča celo napadom znotraj koalicije. Ta čas imamo v državi več kot 132 tisoč ljudi brez osebnega zdravnika. Ti se v primeru obolelosti zatečejo v urgentne centre, stanje je posebno kritično v ljubljanskem in mariborskem urgentnem centru. Zdravstveni minister Danijel Bešič Loredan pa ob tem pravi, da so izredne razmere nalašč ustvarile interesne skupine v zdravstvu. Ne samo da se norčuje iz zdravnikov, norčuje se tudi iz bolnikov. Hkrati na ministrstvu kujejo prenovo mreže nujne medicinske pomoči, ki je v javnosti naletela na velike kritike. Če bi veljale ministrove rešitve, bi namreč ukinili vsaj 28 zdajšnjih urgentnih ambulant v številnih krajih po Sloveniji. Bolniki pa bi še teže prišli do zdravnika, čakanje bi bilo daljše in za marsikoga lahko tudi usodno. Po novem letu smo bili priča dolgim vrstam pred bežigrajskim zdravstvenim domom, kjer so ljudje čakali na vpis za opredelitev na osebnega zdravnika. Izvedelo se je namreč, da dve zdravnici vpisujeta skupno 2500 novih pacientov.
Jutri vabljeni k nakupu in branju nove št. revije @Demokracija1! pic.twitter.com/ksSdlGHfWc
— Metod Berlec (@Metod_Berlec) January 11, 2023
Loterija je simptom tega, da se je vladi izredno mudilo podrediti RTV Slovenija
Veliko smo že slišali o dogajanju na RTVS, veliko je bilo glasnega in agresivnega zavajanja javnosti s strani njenih levih aktivistov, češ da si prizadevajo za njeno depolitizacijo, ad hoc je bila sprejeta novela zakona o RTVS, ki pa prinaša številne neustrezne rešitve in bizarnosti. Med drugim loterijsko določanje trajanja mandatov v svetu zavoda … Ker je novi zakon, ki je že začel veljati, za mnoge nesprejemljiv, sta bili vloženi dve pobudi za ustavno presojo novele zakona. Seja US, ali bodo pobudi sploh obravnavali in zato zadržali izvajanje novele ali ne, je bila minuli teden, sklep do oddaje članka v tisk pa še ni znan. Do odločitve velja sprejeta novela, ki uvaja več neustreznih, celo neustavnih rešitev, med drugim prekinitev mandatov vodstvenih delavcev. Tako so polni mandati oz. funkcije že prenehale generalnemu direktorju RTVS Andreju Grahu Whatmoughu, direktorju TV Slovenija Urošu Urbaniji, direktorju Radia Slovenija Mirku Štularju, strokovnemu direktorju za področje prava Dragu Zadergalu, pomočnikoma generalnega direktorja RTVS za italijansko in za madžarsko narodno skupnost Davidu Runcu in Heleni Zver ter drugim vodjem organizacijskih enot. Do imenovanja na novo predvidene uprave vsi ti ostajajo vršilci dolžnosti. Ali jih s te funkcije lahko predčasno razrešijo, pa so mnenja deljena. Mandati odgovornih urednikov so za zdaj varovani, a se utegne zgoditi, da bodo nanje pritiskali z zahtevami po odstopu.
Na poti v gospodarski kolaps
Slovenija bo v začetku leta doživela največji nominalni skok minimalne plače v tem tisočletju. Po napovedih ministra Luke Mesca se bo že januarska povečala za okoli 100 evrov neto. Delodajalci se držijo za glavo. »To bo velika dodatna obremenitev za podjetja,« pravijo. V prvi polovici januarja bo dokončno znano, koliko bo znašala minimalna plača za prvi mesec letošnjega leta. Če držijo napovedi ministra za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, da bo minimalna plača za okoli 100 evrov večja, bo bruto znašala več kot 1.200 evrov, celoten strošek delodajalca pa bo presegel 1.400 evrov (prejemnikov minimalne plače je v Sloveniji med 40 in 50 tisoč). Napovedi podjetnikov so, da bodo morali odpuščati, saj tega stroška ne bodo zmogli, banke pa opozarjajo, da se bo zaradi povečanja minimalne plače (in socialnih transferjev) zmanjšala kreditna sposobnost zaposlenih, ki prejemajo povprečno plačo, nekateri pa bodo postali kreditno nesposobni (družine s tremi otroki). Težave pa se s tem še ne nehajo.
Jutri vabljeni k nakupu in branju nove št. revije @Demokracija1! V njej si lahko preberete uvodnik @Metod_Berlec, poglede @VidaKocjan, Lee Kalc Furlanič, @arian_sajovic, Andreja Sekulovića in kolumne Staneta Grande, @LanSeusek, Andreje @AValicZver in @MatevzTomsic. Vredno branja! pic.twitter.com/7eqMhR2L7y
— Metod Berlec (@Metod_Berlec) January 11, 2023
Zadnje slovo Benedikta XVI., sodelavca resnice
V četrtek, 5. januarja, so k počitku položili posmrtne ostanke upokojenega papeža Benedikta XVI., ki počiva in čaka vstajenja v kripti bazilike sv. Petra, na kraju, kjer je bil najprej pokopan njegov predhodnik sv. Janez Pavel II. Oba moža sta bila med seboj kljub različnostim tesno povezana. Ko je v začetku aprila 2005 umrl papež Janez Pavel II., je pogrebno slovesnost vodil dekan kardinalskega zbora Joseph Ratzinger, tedaj dolgoletni prefekt kongregacije za verski nauk. Dva tedna po tem dogodku je bil izvoljen za novega papeža. Po 27-letnem vodenju Cerkve sina »daljne dežele« Poljske je Petrov prestol zasedel Nemec, ki je imel tedaj že 78 let. Vesoljno Cerkev je vodil osem let, nato se je v začetku leta 2013 dokončno odločil za odstop in umik v osamo, kar je bila zagotovo precedenčna poteza.
Radovan Cerjak: Janeza Zemljariča sem imel priložnost videti in spoznati osebno
De mortuis aut bene, aut nihil ( O mrtvih samo dobro) pravi znani latinski pregovor. Zato ni na mestu kritično pisati o človeku, ki se je ravno poslovil iz tuzemeljskega sveta, pa vendar ob smrti in pokopu z vsemi državnimi častmi takega človeka, kot je bil Janez Zemljarič, vendarle ne smemo molčati. Treba je povzdigniti glas proti sramoti, ki nam jo je pripravila aktualna vlada. Janeza Zemljariča so uradno, na predlog Marjana Šiftarja, pokopali z vsemi vojaškimi častmi. Človek skoraj ne more verjeti, toda zapisano je res. V Sloveniji 2023 se nekdanji šefi SDV (med ljudstvom imenovane Udba) še danes tako častijo, da jih pokopljejo na državne stroške, z osmrtnico, in seveda vojaškimi častmi. Sic!
Vabljeni k branju kolumn, ki so jih prispevali sodelavci Demokracije in številni znani publicisti. Tokrat so jih prispevali Metod Berlec, Stane Granda, Lan Seušek, Andreja Valič Zver, Arian Sajovic, Andrej Sekulović, Matevž Tomšič, Lea Kalc Furlanič in Vida Kocjan.
Tednik Demokracija – pravica vedeti več!
