Piše: G. B.
V novi številki revije Demokracija preberite o tem, kako Golobov finančni minister Klemen Boštjančič postaja vse hujši plenilec državnega proračuna, vpleten je v številne afere in velja tudi za grobarja Adria Airways. Pišemo, kako si premier Robert Golob s pomočjo tako imenovane vodne diplomacije skuša rešiti lastno kožo, medtem ko režimski mediji ignorirajo proteste upokojencev. Objavljamo reportažo o rekordnem obisku in veselem druženju na srečanju podpornikov Nove 24tv ter tednika Demokracija, objavljamo tudi intervjuja z davčnim strokovnjakom Ivanom Simičem ter Dragico Čepar, ki je v svoji knjigi spregovorila o pretresljivi izkušnji duhovnih zlorab v enem od cerkvenih gibanj. Z Demokracijo boste vedeli več!
Klemen Boštjančič se je rodil 1. septembra 1972 v Ljubljani in ima ekonomsko izobrazbo. Je član stranke Gibanje Svoboda in podpredsednik vlade. Njegovo imenovanje za finančnega ministra je bilo za večino veliko presenečenje, saj Boštjančič nikoli ni veljal za finančnega strokovnjaka, prej za človeka, pod čigar vodenjem je šlo v stečaj več podjetij. Med drugim je potonila družba Adria Airways. Zaslovel je tudi po domnevnem izogibanju plačila davkov. Razkrito je, da je denar iz svojega podjetja Brio Ibis Global nakazal v davčno oazo Belize. Po razkritju je zatrjeval, da je sodeloval z »ameriškim podjetjem«, ni pa povedal, da je šlo za podjetje Slovenca, ki se »obrtno« ukvarja z ustanavljanjem podjetij »off shore«.
Boštjančiča povezujejo tudi z več aferami. Kot finančni minister je še vedno deležen zaradi ravnanja z javnimi financami. Pri tem ga poznavalci obtožujejo pretirane javnofinančne porabe in slabega finančnega upravljanja. Poleg tega so se pojavile obtožbe o nepotizmu, zlasti ko je na uradno srečanje v Londonu pripeljal svojega sina Arneja Boštjančiča, kar je zagovarjal z akademskimi razlogi. V zadnjem času pa je Boštjančičevo ime povezano tudi z ženo Evo, psihologinjo po poklicu, ki je bila imenovana za članico sveta Slovenskega narodnega gledališča (SNG) Drama. Domnevno zato, ker je doma »resnična Drama Queen« (kraljica drame – op. a.). V preteklosti je bil povezan tudi s financiranjem podjetja Vesne Vuković, nekdanje novinarke, nato pa nove generalne sekretarke Gibanja Svoboda, podobno kot podjetje Gen-I v času, ko ga je vodil Robert Golob.
Celoten članek si lahko preberete v tiskani izdaji Demokracije!
V novi številki Demokracije še preberite:
Si Golob z »vodno diplomacijo« rešuje položaj v primeru predčasnega odhoda?
No, vmes pa je Golobova vlada zapolnila dva prazna prostora v ministrski ekipi. Potem ko se je poslovil Darjo Felda, ki je zatrjeval, da za njegovim odstopom ni nobenih skrivnih ozadij, ga je praktično že nasledil nekdanji zaresovec Vinko Logaj, ki je kot nalašč ob dvajsetletnici Komisije za preprečevanje korupcije prejel posebno priznanje za integriteto. Lepa popotnica za nekoga, ki se pripravlja na prevzem ministrske funkcije v »najbolj pošteni« vladi. Nekoliko dlje pa je bil prazen »sedež« na ministrstvu za obrambo. Po vseh mogočih ugibanjih je Golob za to funkcijo nazadnje predlagal kar dosedanjega voditelja poslanske skupine Gibanja Svoboda Boruta Sajovica, nekdanjega tržiškega župana, ki po ugotovitvah političnega komentatorja Mirana Videtiča sicer igra klovna, a v ozadju pridno »biznisira«. Po podatkih portala Oštro naj bi bil celo lastnik treh hiš, treh stanovanj, enega stanovanja na Hrvaškem, petih kmetijskih zemljišč in dvanajstih parcel, poleg tega ima tudi številne vrednostne papirje in manjše lastniške deleže v nekaterih delniških družbah. To z drugimi besedami pomeni, da je pravzaprav tranzicijski mogotec in poleg svojega strankarsko-vladnega šefa simbol sedanje oblastne elite, ki si lahko privošči vse, kar želi.
Protest upokojencev, ki so ga režimski mediji spregledali
V Ljubljani je 1. oktobra potekal 14. protestni shod upokojencev in nezadovoljnih državljanov v organizaciji Inštituta 1. oktober in stranke Glas upokojencev, ki jima predseduje Pavle Rupar. Opozoriti je treba, da so glavni levičarski mediji množični protest namenoma spregledali. Sama izbira datuma omenjenega protestnega shoda je imela močan simbolični pomen. 1. oktober je bil namreč mednarodni dan starejših, ko so v ospredju pravice starejših in vprašanja, ki jih je treba rešiti na tem področju. V Sloveniji je ta čas pozornost še zlasti usmerjena na zakon o dolgotrajni oskrbi, ki se je postopno začel izvajati z letošnjim letom, in na predlog pokojninske reforme, o katerem so se socialni partnerji začeli pogajati septembra. Organizacije za pravice starejših so bile v svojih izjavah kritične do zakonodaje oz. zakonskih predlogov. Celo Sindikat upokojencev Slovenije je menil, da se zakon o dolgotrajni oskrbi uresničuje prepočasi.
Znova odlično obiskano druženje podpornikov Nova24TV in Demokracije
V Naklem se je zbralo več tisoč podpornic in podpornikov televizije Nova24TV, Prve TV in Demokracije. Srečanje se je začelo s petjem slovenske himne in z blagoslovom, ki ga je zbranim podelil župnik župnije Naklo Janez Zupanc. Navzoče je pozdravil tudi župan občine Naklo Ivan Meglič ter v svojem nagovoru opisal razvoj in uspehe te gorenjske občine. V kulturno-glasbenem programu smo lahko poslušali Moški pevski zbor Triglav Duplje, Duo Pulzz, Zorano Cilenšek in seveda vsem znane Originalne Štajerce pod vodstvom Jerneja Brileja, nastopili pa so tudi plesalci Folklorne skupine Naklo.
Izjemno dobro obiskano prireditev je povezoval Aleksander Rant, voditelj oddaj Aktualno in Intervju ter odgovorni urednik informativnega programa Nova24TV. V nagovoru se je med drugim zahvalil vsem, ki podpirajo edinstveni medijski projekt. »Iskrena hvala, da nas podpirate in nam omogočate nadaljevati naše poslanstvo. V teh težkih časih, ki z vsakim dnem postajajo še težji, je še toliko bolj pomembno, da vztrajamo. Brez vas nam ne bi uspelo,« pa je v nagovoru dejal prvi mož Nova24TV, voditelj priljubljene oddaje Kdo vam laže? in nosilec Guinnessovega svetovnega rekorda Boris Tomašič. »Obljubljamo vam, da bomo s svojim delom nadaljevali. V vaše domove bomo še naprej prinašali resnico, ki je danes zelo ogrožena. Prav je, da se tudi spoznamo, pogovorimo in skupaj poveselimo,« je dodal in napovedal zanimiv kulturno-glasbeni program. Poskrbljeno je bilo tudi za pijačo in jedačo – vsak obiskovalec je lahko pokusil kranjsko klobaso Celjskih mesnin.
Intervjuja: mag. Ivan Simič in Dragica Čepar
Nekdanji direktor FURS mag. Ivan Simič je opisal početje, ki jo vlada imenuje »davčna reforma«. »To ni davčna reforma oziroma ni tisto, kar razumemo pod davčno reformo. Ne bom trdil, da nekateri predlogi niso v redu, predvsem na področju davčnega postopka, ki je potreben noveliranja in predvsem preštevilčenja členov, kar pa je zahtevno delo. Sliši se enostavno, toda treba je ustrezno povezati vsa sklicevanja na posamezne člene. O davčnem kaosu sem govoril v povezavi z uveljavitvijo zakonskih sprememb, s pripravo pravilnikov, njihovo uveljavitvijo in seveda s spremembami informacijskega sistema Fursa,« je med drugim dejal.
Dragica Čepar, avtorica knjige »Sledovi luč in teme«, je opisala svojo kalvarijo v Gibanju fokolarov, kjer je delovala kot posvečena sestra. Med drugim je opisala nasprotovanje osamosvojitvi Slovenije: »Potem pa je začela Jugoslavija razpadati. Stališče Gibanja je bilo za Slovence mučno, saj se je Gibanje znotraj tedanje Jugoslavije najprej razširilo k nam. Slovence so pred plebiscitom pozivali, naj ne glasujejo za samostojno Slovenijo oziroma naj oddajo prazne glasovnice. Hrvatov je bilo takrat v Gibanju še zelo malo, jaz pa sem morala na mednarodnih srečanjih Slovencem prevajati v hrvaščino, ker so moji nadrejeni tako zahtevali. Češ za vso Jugoslavijo mora biti enoten jezik, Slovenci so bili za naše italijanske voditelje pač nekaj obrobnega.«
Kljub novi agenciji še naprej kaos v potniškem prometu
Ob začetku šolskega leta smo nejeverno strmeli v novice o kaosu, ki je nastal zaradi novih voznih redov avtobusov. Te je zakuhala nova agencija DUJPP. Odgovornost kot po navadi odgovorni prelagajo drug na drugega.
Poročila o težavah z javnim avtobusnim prevozom so deževale iz različnih delov Slovenije, med drugim iz Dolenjske, Posavja in savinjske regije. Zaradi spremenjenih voznih redov so dijaki zamujali v šolo; nekatere linije so bile ukinjene, časi prihoda v šolo so bili nerazumni. Mnogi dijaki so se morali zbujati izjemno zgodaj, da so prišli v šolo veliko prej, kot je bilo treba, ali pa so vseeno zamudili, saj prepolni avtobusi na posameznih postajah pač niso ustavljali … »Katastrofa,« so se zgražali vsi, tudi tisti, ki so bili zaradi gneče med vožnjo prisiljeni stati. In čeprav so nekatere težave doslej že odpravili, dijaki še vedno opozarjajo zlasti na ukinitev neposrednih avtobusnih povezav manjših krajev s šolskimi središči, zaradi česar so prisiljeni prestopati, čakati …
Stoletna levičarska prevara narodnozavednih Slovencev
Začelo je je leta 1896, ko so se slovenski levičarji organizirali v Jugoslovansko socialdemokratsko stranko. Njihov predsednik Etbin Kristan se je najprej zbližal z velikim zavednim Slovencem Ivanom Cankarjem, a ste se razšla, ko je Kristan razkril svoje levičarske karte. Cankar, ki je imel sicer visok čut za socialo, se namreč nikakor ni mogel oz. hotel sprijazniti z idejo klasičnega levičarja Kristana, ki se je začel zavzemati za poenotenje kulture, jezika in pisave južnoslovanskih narodov. Kristanove ideje niso bile prav nič presenetljive, saj je bilo njemu kot socialdemokratu najpomembnejše to, da bi se slovenski delavci (beri: levičarji) laže povezali in bili močnejši. To pa bi bilo bistveno lažje, če bi govorili en jezik, imeli eno kulturo in eno pisavo. Idej tedanjih slovenskih socialdemokratov ne smemo zamešati z jugoslovanstvom desnega klerikalca Antona Korošca, ki je bil najmarkantnejši slovenski politik med obema vojnama. Korošec je v Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev in kasneje v Kraljevini Jugoslaviji branil interese slovenstva, a je želel povezavo s Kraljevino Srbijo, ker se je bal, da bodo Italijani, Avstrijci in Madžari slovensko ozemlje brez vojaške zaščite srbskega kralja razkosali in dokončno izkoreninili slovenstvo. Na drugi strani pa je Kristanova klasična levičarska agenda tako vznemirila Cankarja, da je v skrbi za slovenski nacionalni interes v zadnjem trenutku javno grmel proti združevanju države Slovencev, Hrvatov in Srbov s Kraljevino Srbijo, zato so ga srbski agenti v Ljubljani zaznali kot moteči element in ga pretepli do smrti. Tedanja oblast je seveda to prikrila, toda atentat na Cankarja je ostal »nesrečen padec po stopnicah v pijanosti« tudi po zmagi komunistične revolucije v Jugoslaviji, saj je bilo tudi za internacionalistične jugoslovanske komuniste moteče, da je bil tako velik Slovenec proti Jugoslaviji.
Vse več primerov političnega obračunavanja z desnimi strankami
Na nacionalnih in tudi evropskih volitvah smo bili letos priča zmagam in uspehom desnice. Globalisti zaostrujejo svoj boj za ohranjanje svojih položajev. Nekateri konservativni politiki in stranke se tako soočajo s sodnimi pregoni, ki imajo očitno politično noto. Konservativne in desne stranke v zadnjih letih dobivajo vse več podpore in se ponašajo s številnimi uspehi na volitvah. Ker vzpon konservativnih sil prinaša svežino v zatohle prostore ustaljenih političnih odločitev, ki služijo sprevrženim elitam in globalistom, jih skušajo slednji na vse načine ustaviti. Poslužujejo se vseh sredstev, ki jih imajo na razpolago, od osrednjih medijev do pravosodja. Tako mediji nenehno mešajo meglo s strašenjem o nekakšen vzponu skrajne desnice, češ da ogroža integriteto demokratične ureditve. Ker pa tisti, ki so osrednji dejavnik samega demokratičnega procesa – volivci torej –, očitno vse manj nasedajo medijskim lažem o nekakšni pošasti fašizma, ki naj bi prežala na nas izza vsakega temnega vogala, globalisti zaostrujejo svoj boj proti vsemu, kar ogroža obstoječe stanje. Tako se nekateri vodilni politiki in stranke desnice v Evropi soočajo tudi s sodnimi pregoni ali z državno represijo. To lahko vidimo v Franciji, pa tudi v Nemčiji in drugje.
Harrisova je eksistenčna grožnja tako za ZDA kot za preostali svet
Slab mesec nas še loči od ameriških predsedniških volitev. Demokratska kandidatka je Kamala Harris, aktualna podpredsednica ZDA. Republikanski kandidat je Donald Trump, nekdanji predsednik, ki je zasedal Belo hišo od januarja 2017 do januarja 2021. Za veliko večino ameriških volivcev, ki se bodo 5. novembra podali na volišča, sta glavni temi predvolilnega boja gospodarstvo in migracije. Demokrati skušajo sicer nekaj predvolilnega boja prenesti na socialno področje, republikanci z vprašanjem abortusa in varstvom okolja pa na drugi strani parirajo z obljubami, da bodo »preprečili vdore transspolnikov v ženske toaletne prostore, garderobe, športna tekmovanja …«. Čeprav je ta del kampanje precej razgret in glasen, vseeno ni ključen − manj kot četrtino ameriških volivcev zanimajo transspolniki in splav, še veliko niže pa kotira zelena agenda, le okoli 12 odstotkov ameriških volivcev jo ima za pomembno. Še slabše je z vprašanji vojn v Ukrajini in na Bližnjem vzhodu ali zaostrovanja odnosov s Kitajsko. Devetim od desetih Američanov je namreč malo mar, kaj se dogaja zunaj meja Združenih držav Amerike.
V novi številki Demokracije vabljeni k branju pronicljivih in analitičnih komentarjev, ki jih pripravljajo naši uredniki, novinarji ter zunanji sodelavci. Tokrat so jih pripravili: Gašper Blažič, Bogdan Sajovic, Mitja Iršič, Stane Granda, Matevž Tomšič in Franci Kindlhofer.
Tednik Demokracija – pravica vedeti več!
