Piše: P.J.
V novi števílki revíje Demokracíja opozarjamo na politično-klientelistično omrežje, ki razvpitemu ljubljanskem županu Zoranu Jankoviću omogoča sodno nedotakljivost. Pišemo o pravnomočni obsodbi šefa varnosti predsednika vlade Roberta Goloba, naraščanju ilegalnih migracij in s tem povezanim povečanjem spolnega nasilja. Spominjamo se vojne za obrambo slovenske suverenosti leta 1991. Objavljamo analizo Janeza Janše o obujanju ideološkega spopada s strani vladajočih in intervjuja z vrhovnim sodnikom Janom Zobcem ter podpredsednico SDM Zalo Klopčič.
Zaupanje Slovencev v sodstvo je najnižje v EU. Janez Janša je o tem v pogovorni oddaji na Nova24TV pred kratkim dejal, da se to poskuša prikriti na vse mogoče načine, vendar pa je dejstvo, da »Slovenija nima neodvisnega sodstva«. Očiten je primer ljubljanskega župana Zorana Jankovića, ki se javno hvali s tem, da on »itak ne bo obsojen, ker je vsa leta velik nasprotnik Janeza Janše«. Slednji pa je v pogovoru z voditeljem Borisom Tomašičem dejal, da se kaj takega ne bi moglo zgoditi v bolj demokratično razvitih državah. Jankovića močno ščiti tudi pravosodna ministrica iz vrst SD Dominika Švarc Pipan. Znan je njen nedavni objem ljubljanskega župana na ljubljanskih Orlah, čeprav proti Jankoviću, njegovim sodelavcem in njegovim bližnjim poteka več sodnih postopkov. Švarc Pipanova je nedavno priznala, da je njen oče gradil za Jankovića v času, ko je ta še vodil Mercator. Slednje pomeni, da so vezi med družinama ministrice in župana precej globlje.
Celoten članek si lahko preberete v novi številki tednika Demokracija!
V novi številki Demokracije še preberite:
Intervjuja: Jan Zobec in Zala Klopčič
Z vrhovnim sodnikom Janom Zobcem smo se med drugim pogovarjali o razmerah v slovenskem pravosodju, razmerjih med vejami oblasti, o grožnjah sodniški neodvisnosti, sodniških plačah in obljubljenem dodatku, pa tudi, kaj za našo demokracijo pomeni nedavna odločitev ustavnega sodišča glede zakona o RTV Slovenija in zakaj ni naklonjen nekaterim predlaganim ustavnim spremembam. »Grožnje sodniški neodvisnosti ne prihajajo od zunaj, ampak predvsem od znotraj,« med drugim v intervjuju pove Zobec.
Zala Klopčič je podpredsednica Slovenske demokratske mladine in sovoditeljica podcasta Na tekočem. V okviru SDM je organizatorka različnih dejavnosti, predvsem v svoji rojstni Ljubljani, kjer opozarja na nevarnosti ideologije LGBTQ. Z njo smo se pogovarjali o nevarnostih te ideologije pa tudi o problematiki mladih in o protiprotestu, ki ga je s somišljeniki organizirala ob letošnji paradi ponosa.
Janša: Obujanje ideološkega spopada in kulturnega boja
Pogled v prihodnost kaže razburkano morje. Zaradi vsega, kar se dogaja v Sloveniji in širše, se nam v naslednjih mesecih in letih obeta vse kaj drugega kot stabilnost in rastoča blaginja. Napovedi ravnanj v takem času so tvegane, eno pa je nesporno: Kolikor več nas bo, toliko močnejši bomo. Kolikor močnejša bo SDS, toliko uspešnejša bo Slovenija v spopadu s hudimi izzivi. V enem letu vladavine je vladna koalicija Golob-Kučan nagrmadila vrsto potez, ki predstavljajo obujanje ideološkega spopada in kulturnega boja. Nekatere je dogradila z veliko mero aktualnega revanšizma. Nobene od teh potez ni predlagala ali sprožila opozicija ali civilna družba. Nekatere med vladními potezami so v temeljnem nasprotju z ustavnimi vrednotami slovenske države. Slovenija v zadnjih 30 letih še nikoli ni bila tako razklana kot danes. Zadnje leto je leto izgubljenih priložnosti, leto simboličnega vračanja v Jugoslavijo in leto obujanja zloveščih duhov mračne preteklosti.
Osamosvojitev Slovenije in njen smisel, 2. del: Razrahljana federacija in krepitev slovenske identitete
V prejšnji številki Demokracije smo orisali daljnosežne priprave na slovensko osamosvojitev, na kratko orisali slovensko zgodovino od 19. stoletja dalje in zlasti opozorili na komunistično revolucijo, ki je bila poleg nacistične okupacije veliko zlo za naš narod. Prav ustanovitev nove komunistične Jugoslavije, države, ki je množično kršila človekove pravice, je v končni fazi v povezavi z dogodki drugje po Evropi in svetu pripeljala do točke, ko smo se Slovenci konstituirali kot državotvoren narod. Da ne bo pomote: kot izhaja iz preambule slovenske ustave – in ta se sklicuje na Temeljno ustavno listino, rojstni list slovenske države –, je SFRJ kršila človekove pravice pa tudi nacionalne pravice ter pravice republik in avtonomnih pokrajin. Zato je bila ustanovitev slovenske države v osnovi dejanje, ki predstavlja antagonizem v odnosu do SFRJ, in ne samo neka nadgradnja »socializma po meri ljudi«. Res pa je, kot bomo videli v nadaljevanju, da osamosvojitve ni bilo mogoče izvesti brez sočasne demokratizacije, padca totalitarnega režima torej. Žal je morala Demosova vlada, če je hotela uspešno izpeljati projekt osamosvojitve brez večjih notranjih tveganj, sprejeti nekaj neprijetnih kompromisov.
Upokojenci bijejo bitko z inflacijo in revščino, koalicija se prešerno smeji
Vladna koalicija (Gibanje Svoboda, SD in Levica) pod vodstvom Roberta Goloba kot po tekočem traku zavrača vse predloge in zahteve za izboljšanje stanja upokojencev in invalidov. Predsednik SDS Janez Janša ob tem nenehno opozarja: »Kar vlada počne s slovenskimi upokojenci, je škandal.« V Slovenski demokratski stranki so doslej pripravili že več predlogov, v koaliciji so vse zavrnili, ob zadnjem glasovanju na pristojnem parlamentarnem odboru pa so se celo »prešerno smejali«, kot je razkrila poslanka Anja Bah Žibert. Odločali pa so med drugim o tem, da se oskrbnine v domovih za starejše s 1. julijem ne bi drastično povečale. Hkrati vlada zavrača izredno uskladitev pokojnin, čeprav je inflacija zelo visoka in bistveno višja od povprečja držav z evrom. Povprečna pokojnina pa je že na meji praga za tveganje revščine, ki je 728 evrov.
Sto let Pelikanovega fotografskega ateljeja v Rogaški Slatini
V zdraviliškem parku Rogaške Slatine so odprli razstavo ob 100. obletnici odprtja fotografskega ateljeja fotografa Josipa Pelikana. Razstavljenih bo več kot 150 fotografij, ki jih je posnel fotograf Pelikan v Rogaški Slatini, kjer je ustvarjal 20 let. Na ogled bo do konca letošnjega avgusta. Na 20 panojih je razstavljenih skupaj 160 fotografij, kar predstavlja le majhen del fotografskega opusa, ki ga je Pelikan v Rogaški Slatini ustvaril v dveh desetletjih ustvarjanja. Kot je dejal kustos razstave Egon Horvat, je na razstavi, ki bo na ogled do konca avgusta letos, mogoče videti ateljejske in promenadne portrete, fotografije pitja mineralne vode pri vrelcih Donat in Styria, parka, arhitekture in panorame Rogaške Slatine, razstave steklarskih izdelkov, športnih in šahovskih tekmovanj, obisk bana Dravske banovine Marka Natlačena, ohranjena je tudi cela vrsta fotografij, ki so nastale med drugo svetovno vojno. Razstavljene so tudi barvne oziroma kolorirane razglednice, ki so jih po Pelikanovih originalih pripravili in po posebnem postopku obarvali v tiskarni.
V novi številki Demokracije lahko preberete številne analitične kolumne naših novinarjev in zunanji sodelavcev. Tokrat so jih prispevali: Metod Berlec, Damjan Prelovšek, Milan Gregorič, Tadej Ian, Matevž Tomšič, Andrej Sekulović in Arian Sajovic.
Tednik Demokracija – pravica vedeti več!
