Piše: Gašper Blažič
Prvi predsednik republike Milan Kučan se je v govoru na slovesnosti ob 78. obletnici osvoboditve Vrhnike zavzel za postavitev spomenika osamosvojitve na Trgu republike v Ljubljani. Spomenik bi bil po njegovih besedah vodilo ter bi nas kot narod povezoval in opogumljal za uspešno spoprijemanje s prihodnjimi izzivi, je 5. maja poročala STA.
»Tak spomenik bi svoje mesto upravičeno imel na osrednjem trgu našega glavnega mesta, na Trgu republike, na katerem so se odvijala mnoga osamosvojitvena dejanja,« je tedaj pojasnil zadnji šef CK ZKS in dodal: »Na tem zgodovinsko simbolnem kraju zdaj stoji spomenik, posvečen nekemu drugemu pomembnemu času naše zgodovine, ki na žalost še zmeraj deli naš narod.« Ob tem je še pristavil, da muzej, kakršenkoli že, »ne more opravljati funkcije spomenika«. Šele kakšen teden kasneje pa so nekateri režimski mediji popravljali menda napačno interpretacijo Kučanovih besed, češ da bi spomenik osamosvojitve nadomestil sedaj stoječi spomenik revolucije.
Golobova »spoved« pri Kučanu
Da Kučan s svojo pobudo misli resno, se je pokazalo le nekaj dni po tistem, ko je na dan prišla njegova pobuda. Ob praznovanju dneva Ljubljane na Ljubljanskem gradu sta namreč Kučan in Golob pozirala kameram in fotografom ter uprizorila nekakšno dveminutno »spoved«, njen rezultat pa naj bi bil, da Golobova vlada prevzema Kučanovo pobudo in bo začela delati na tem, da se na Trgu republike postavi spomenik osamosvojitvi, ki bi moral tam pravzaprav že zdavnaj stati. A očitno bo spomenik revoluciji tam ostal še naprej, kar dejansko pomeni, da bo vlada ravnala v duhu Temeljne listine iz junija 1989. Spomnimo: šlo je za javno izjavo, ki jo je po Majniški deklaraciji (8. maja 1989) lansirala režimska SZDL, vendar s to razliko, da gre za razširjeno izjavo, ki predvideva prenovljen socializem in prenovljeno Jugoslavijo. Povedano drugače: Kučan je premierju Robertu Golobu prišel povedat, da tokrat ni prišel »streljat kozlov«, pač pa je vlada pri ukinjanju Muzeja slovenske osamosvojitve in s Čebinami nekoliko pretiravala in da bo treba najti novo rešitev, ki bo zadovoljila javnost, vzela veter iz (javnomnenjskih) jader opozicije, s tem pa zavarovala sedanjo vlado in »pridobitve revolucije« pred morebitnim civilnim odporom.
Vlada je je tako morala zaradi vtisa, ki je nastal, potem ko je likvidirala komaj dobro ustanovljen Muzej slovenske osamosvojitve, reagirati z na videz simpatično pobudo, da slovenska prestolnica končno dobi ne samo spomenik osamosvojitve, ampak celo trg s tem imenom. Temu pa je v Mladini že oporekal Kučanov dvorni zgodovinar Božo Repe: »V posamičnih, tudi levoliberalnih skupinah razpravljajo o podpisovanju pobud, da bi spomenik revolucije prenesli v muzej, in celo, da bi nekdanji Trg revolucije, sedanji Trg Republike preimenovali v Trg osamosvojitve. Pri preimenovanju bi torej definicijo temeljnih vrednost in državljanskih pravic, ki jih predpostavlja republika od francoske revolucije naprej, zamenjali z nacionalno osamosvojitvijo, ki bi bila po novem nad republiko; narod torej nad državo in državljanstvom.«
Celoten članek si lahko preberete v novi številki Demokracije!
Tednik Demokracija – pravica vedeti več!
