0.7 C
Ljubljana
nedelja, 22 decembra, 2024

V novi številki Demokracije preberite: Kozlovska sodba iz nabora slovenske tranzicije

Piše: Gašper Blažič

Le malo pred začetkom sodnih počitnic – začele so se 15. julija – se je na celjskem okrožnem sodišču nadaljevala obravnava v zadevi Trenta. Ob že znanih dejstvih, o katerih smo pisali v prejšnji številki Demokracije, postaja jasno, da gre za še eno »kozlovsko sodbo«, če si nekoliko sposodimo ime že legendarne humoreske Josipa Jurčiča.

A šalo na stran, kajti ne gre za navidezen sodni postopek, ampak za projekt, ki ga globoka država jemlje smrtno resno. Od famozne prodaje parcele v Trenti bo naslednje leto minilo že dvajset let, a očitno se režiserjem iz ozadja mudi, saj se vse pogosteje omenjajo nove predčasne volitve. Spomnimo: že decembrske volitve 2011, takrat prve predčasne v Sloveniji (če ne štejemo tistih iz leta 1992, ki so bile prve po sprejetju nove ustave), so dejansko minile v znamenju medijskega poročanja o zadevi Trenta, s čimer so povezali Janšev nakup stanovanja v Ljubljani, ki naj bi ga bil – tako pišejo mainstream mediji – subvencioniral kar Imos, če da gre za politično korupcijo. Ob tem pa kot »dokaz« navajajo eno od cenitev, ki vrednost parcele že nekaj let po prodaji ocenjuje za sto tisoč evrov manj, kot jo je prodal prvak SDS.

Trento zlorabili že tretjič

Leta 2011, šest let po tej prodaji, so to zgodbo v kombinaciji s pohodom Jankovićeve instantne stranke Pozitivna Slovenija režiserji globoke države dobro unovčili. Ušteli so se pri Jankoviću, za katerega niso pričakovali, da bo povsem nefleksibilen pri sestavi koalicije, zaradi česar je iz igre izpadel drugi as iz rokava Gregor Virant s takrat prav tako svežo, sedaj pa neobstoječo Državljansko listo. Botri so »napako« popravili dobro leto dni pozneje, ko so Jankovića žrtvovali, zadevo Trenta pa »uvozili« iz medijev na KPK, ki jo je takrat vodil Goran Klemenčič, kasnejši Cerarjev »hik« minister. Na oblast so ob Virantovi in Erjavčevi asistenci pripeljali Alenko Bratušek, ki se je pokazala le za začasno rešitev, saj so vmes, ko se je že začela Patria, angažirali nov »novi obraz«, tedaj je bil to Miro Cerar. A tudi njega ni več v politiki, čeprav je bil v času, ko je konstrukt Patria dosegel vrhunec, postal glavni »koristni klovn« za tranzicijsko levico. A videti je, da bodo sedaj zadevo Trenta za politične namene uporabili še tretjič. In tudi tokrat ne gre samo za zniževanje javnomnenjskega ratinga SDS, ampak tudi za preprečevanje političnega povezovanja sorodnih strank na desnici. Prav vnašanje delitev in »friziranje« nekaterih labilnih politikov je v preteklosti prinašalo uspehe tranzicijski levici, saj je s tem glasove sredinskih volivcev uspešno kanalizirala k »novemu obrazu« ali pa jih je vsaj prisilila k pasivnosti. No, tokrat pa je eden od motivov tudi dvigovanje prahu in preusmerjanje pozornosti z mafijskega poslovanja Gibanja Svoboda in afere Litijska, ki prav v tem času dobiva nove razsežnosti.

Celoten članek si lahko preberete v tiskani izdaji Demokracije!

Tednik Demokracija – pravica vedeti več!

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine