Piše: Jože Biščak
Ocenjena poraba za bruto plače v javnem sektorju je lani znašala nekaj več kot pet milijard evrov. Glede na napovedane zahteve različnih skupin javnih uslužbencev se bo letos plačna masa povečala za skoraj desetino, čeprav celo najbolj optimistični opozarjajo, da je to zelo konservativna ocena.
Enotni plačni sistem v javnem sektorju je pokopan. Potem ko je Robert Golob na občnem zboru Slovenskega sodniškega društva napovedal, da bodo pravosodni funkcionarji že januarja prejeli dodatek v nominalni višini 600 evrov (najbrž zato, ker se bo zaradi korupcije najbrž kmalu sam znašel v sodni dvorani), so svoj glas dvignili tudi drugi javni uslužbenci. Čeprav je kasneje ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik mirila strasti, češ da vladna koalicija tako ali tako pripravlja izhodišča za plačno reformo, je jasno, da se Slovenija s kampanjskim in pajdaškim delovanjem prvega moža izvršilne veje oblasti vrača v kaotične čase plačnega sistema »dodatkomanije«. Plačna masa javnega sektorja zato utegne že letos postati popolnoma neobvladljiva.
Večja plačna masa
Število zaposlenih v javnem sektorju se je v zadnjih sedmih letih povečalo za dobrih 30.000, na skoraj 190.000 (skoraj četrtina vseh zaposlenih brez samozaposlenih). Tudi povprečna bruto plača se je krepko povečala; s 1.756 evrov (leta 2015) na skoraj 2.260 evrov lani (ocena). Temu primerno je zrasla tudi skupna masa za plače, ki je še leta 2015 znašala 3,4 milijarde evrov, lani pa že skoraj 5,1 milijarde evrov (ocena). Letos utegne biti še za pol milijarde večja, kajti apetiti so zrasli vsem skupinam javnih uslužbencev – od zdravnikov in učiteljev do gasilcev, policistov in vojakov. Skoraj vsi so zagrozili tudi s stavkami, če njihovim zahtevam po povišanju osebnega dohodka ne bo ugodeno.
Celoten članek si lahko preberete v novi številki Demokracije!
Tednik Demokracija – pravica vedeti več!
