Piše: G. B.
V novi številki revije Demokracija ugotavljamo, da vlada pod vodstvom Roberta Goloba Slovenijo gospodarsko in finančno vodi v propad. Citiramo predsednika SDS Janeza Janše, ki opozarja, da neizvoljeni centri moči iščejo Golobovega naslednika na mestu predsednika vlade, saj se je le-ta izkazal za popolnoma nesposobnega. Predstavljamo vlado v senci oziroma Strokovni svet SDS. Objavljamo ekskluzivni intervju z dr. Anžetom Logarjem, ki pravi: »Upam, da se motim, ampak sosledje dogodkov napeljuje na misel, da premier Golob pripravlja okoliščine za naslednji rop desetletja.« Z Demokracijo boste vedeli več!
V Sloveniji smo vsak dan revnejši. Če smo imeli še pred lanskimi volitvami nižjo stopnjo inflacije od držav z evrom, se je stanje že junija lani z nastopom vladne koalicije pod vodstvom Roberta Goloba začelo spreminjati. Nedvomno so razlogi za katastrofalno vodenje vlade tudi »usodne« ženske, ki ga obkrožajo, spremljajo in vplivajo nanj pri njegovih odločitvah.
Za Goloba in posledično za Slovenijo so usodne Vesna Vuković, Tina Gaber, Urška Klakočar Zupančič in Tatjana Bobnar. Vukovićeva je nekdanja novinarka (brez ustrezne izobrazbe), nazadnje portala Necenzurirano. Robert Golob pa ji je kot direktor v Gen-I iz tega državnega podjetja nakazal 103 tisoč evrov, namena izplačila nista nikoli pojasnila. Po lanskih volitvah je postala tiskovna predstavnica Gibanja Svoboda, danes pa je generalna sekretarka stranke, po poročanju medijev in posameznikov strah in trepet vseh v stranki. Skupaj z zaveznico Tino Gaber, nekajmesečno spremljevalko Roberta Goloba, naj bi imeli po navedbah virov na slednjega neverjeten vpliv. Tretja Golobova usodna ženska je Urška Klakočar Zupančič, poslanka, predsednica državnega zbora in soustanoviteljica stranke Gibanje Svoboda. Bila je tudi podpredsednica stranke, vendar je morala po diktatu Roberta Goloba to mesto zapustiti. Menda naj bi se bil vnel boj znotraj navedene trojice usodnih žensk. Četrta za Goloba usodna ženska pa bo najverjetneje Tatjana Bobnar, nekdanja ministrica za notranje zadeve. Sprva je bila Golobova izbranka, nato je morala odstopiti s tega mesta. Po navedbah obeh zato, ker v policije ni dovolj vneto »očistila janšizma«, kakor ji je naročil. Bobnarjeva pa bo, kot kaže, za Goloba usodna zato, ker bo z njeno pomočjo padel s prestola predsednika vlade. Njeno nedavno pričanje pred posebno preiskovalno komisijo v državnem zboru zoper premierja je bilo eksplozivno.
Celoten članek si lahko preberete v novi številki tednika Demokracija!
V tedniku Demokracija še preberite:
Kaotično vladanje Roberta Goloba
S sestankom, na katerem je koalicija sklenila, da se ne bo krčila, se nadaljuje leto dni stara odisejada retoričnih salt Golobove vlade v zvezi z razporeditvijo resorjev. O rekonstrukciji vlade sploh niso razpravljali, češ da bi ta zahtevala spremembo zakona, sploh pa po Golobovih besedah ni ključno število ministrstev, ampak način delovanja. Sestanek je bil le teden dni po tem, ko je Golob v medijih govoril, da je »veliko število [ministrstev] vse, kar je večje od 12«, in da bi se morala vlada zaradi poplav in varčevanja prilagoditi dogajanju z zmanjšanjem števila ministrstev, sicer pa je kot primer dobre prakse izpostavil Švico, ki ima le sedem ministrstev. Tudi ta izjava je prišla leto dni po tem, ko se je premier politično zavzel, da spremeni zakon o vladi, ki bi razširil nabor ministrstev na 20 – tako zelo se je zavzel za projekt, da je celo zavrnil namigovanja lastnega ministra Luke Mesca, ki je trdil, da je z Golobom sprejel ustni dogovor o tem, da novega ministrstva za solidarnost ne bo. Takrat je Golob zelo jasno povedal, da nova ministrstva nujno potrebujejo za delovanje vlade, in »ko bo zakon stopil v veljavo, bodo morali imenovati ministra, pika«, ter da se »mogoče ustvarja po nepotrebnem vtis, da gre samo za tri nova ministrstva, a ta zakon je bistveno več, reorganizira celo vrsto sektorjev in jih združuje«. Da b bila mera polna, je predsednik vlade že letos oktobra v Odmevih dejal, da ima kandidate za nove ministre, ki bodo popolnili resorje padlih ministrov. Po koalicijskem sestanku, kjer je dokončno postalo jasno, da rekonstrukcije ne bo, pa je dejal, da bo imena predstavil konec meseca, kar z drugimi besedami pomeni, da jih nima.
Kučanovo »palestinsko« sporočilo Golobu
Z razglasitvijo, da ne bo zmanjšal števila ministrstev obilne vlade, v kateri je pet ministrstev več kot v prejšnji vladi Janeza Janše (SDS), in da ne bo rekonstrukcije, da bi se znebil slabih ministrov, je Robert Golob (Gibanje Svoboda) prejšnji teden pomiril Tanjo Fajon (SD) in Asto Vrečko (Levica) ter se izognil obisku Milana Kučana, po kakršnih so v preteklosti odstopali šefi levih vlad. Pošilja pa Kučan Golobu že dalj časa obvestila, da ni zadovoljen. Golob se na ta sporočila doslej ni odzival preveč konstruktivno. Iz stranke je denimo zabrisal Mojco Šetinc Pašek, ki je veljala za Kučanovo novinarsko in poslansko princesko. Janša je po eni od serijskih diskreditacij SDS s fašisti, Šetinc Paškovo skupaj z Eugenijo Carl v odzivu na omrežju Twitter označil kot Milanovi odsluženi prostitutki. Sodstvo, večina sodnikov je bila članov zveze komunistov, ko jo je še vodil Kučan, pomembni, denimo Branko Masleša, pa so bili celo funkcionarji te totalitarne organizacije, je Janšo obsodilo. Izjava je bila gotovo netočna: Šetinc Paškova nikakor ni bila odslužena.
Intervjuja: dr. Anže Logar in James Edwards
»Upam, da se motim, ampak sosledje dogodkov napeljuje na misel, da premier Golob pripravlja okoliščine za naslednji rop desetletja. Za ta namen je moral najprej napihniti škodo, ki jo je povzročila avgustovska ujma. Čim več je ocenjene škode, tem bolj bo lahko posegal v naše žepe za dodatna sredstva, bodisi posredno bodisi neposredno. Tako je na dejansko škodo približno 3 milijarde evrov vlada Roberta Goloba naredila še finančno shemo za dodatnih 7 milijard evrov,« je v intervjuju za Demokracijo dejal poslanec, nekdanji zunanji minister, lanski predsedniški kandidat in pobudnik platforme sodelovanja dr. Anže Logar, ki ob tem dodaja, da je temeljno sporočilo Platforme »sodelovanje posameznikov, ki prihajajo iz različnih okolij, imajo različne izkušnje, svetovni nazor, poklic, če želite«. Ameriški radijski voditelj James Edwards pa meni, da je projekt velike zamenjave dejstvo in ne zgolj mit. »Trumpa so od leta 2016 dnevno označevali za »rasista«, »nestrpneža«, »belskega supremacista« in »fašista«. Ljudje so zato postali manj občutljivi na ostrino, ki so jo te besede, katerih namen je utišanje drugih, nekoč imele. Levica jih je uporabljala preveč pogosto,« je med drugim dejal.
»Vlada v senci« stopa iz sence
»Izvršilni odbor SDS je na današnji seji med drugim oblikoval strokovni svet stranke, ki bo organizacijsko v celoti pokrival vsa področja vladnih resorjev,« je 13. aprila 2004, pred skoraj 20 leti torej, poročala STA. To je bilo v času vlade Antona Ropa, ki se je obnašala kot slon v trgovini s porcelanom, SDS pa je s predlogi svojega strokovnega odbora začela aktivno predstavljati svoj alternativni program. Pokazalo se je, da je bilo formiranje strokovnega sveta, ki sicer ni stalni organ v sestavi stranke, ga pa vendarle določa njen statut, takrat zelo dobra poteza. V kombinaciji z novoustanovljenim Zborom za republiko, ki je postal tudi povod za izgon zunanjega ministra Dimitrija Rupla iz Ropove vlade, je strokovni svet SDS deloval kot nekakšna vlada v senci oz. alternativna ekipa, ki je razbila stereotip o tem, da je SDS ostra ideološko usmerjena stranka brez konkretnega programa. To se je pokazalo zlasti po razvpiti izjavi Slavoja Žižka, ko je dejal, da mu pet minut dobrega filma pomeni več kot usoda Slovenije. To je bilo sicer kakor Žižkovo javljanje iz New Yorka na prošnjo tedanjega generalnega sekretarja LDS Gregorja Golobiča, vendar pa naj bi šlo za prevaro in za vnaprej pripravljen marketinški posnetek. Žižek je takrat dejal, da bi morebitna oblast desnice pomenila katastrofo in da je Zbor za republiko zloraba civilne družbe.
Ali je reforma zdravstva že pozabljena?
»Leto 2023 bo leto reform … popolnoma želimo spremeniti sistem delovanja javnega zdravstva,« je decembra 2022 napovedal premier Robert Golob. Takratni zdravstveni minister je ob tem obljubil, da bo večina ukrepov implementiranih 1. januarja 2024. »Reformno leto« se bliža koncu in s tem datum implementacije, o reformi pa ni sledu. Da je zdravstvo vladna prioriteta, je odmevalo v dneh pred nastopom vlade Roberta Goloba in po njem. Izrečenih je bilo veliko drznih obljub in postavljenih časovnic, a so se vse končale klavrno. Stanje v zdravstvu se je le slabšalo. Javno zdravstvo razpada pred našimi očmi: vedno daljše čakalne dobe, vse več ljudi brez osebnega zdravnika (že okrog 150.000), poleg tega je na prvi pregled za različne zdravstvene storitve avgusta nedopustno dolgo čakalo več kot 77.000 pacientov. Glavne splošne bolnišnice zaradi neurejenih razmer zapuščajo priznani zdravniki. Neuspešna reforma je odnesla tudi zdravstvenega ministra Danijela Bešiča Loredana. Edina omembe vredna sprememba v času te vlade na področju zdravstva je antireforma oz. sabotaža zdravstvenega sistema z ukinitvijo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, ki bo čez nekaj let davkoplačevalce stala več kot dvakrat toliko, kot bi stalo plačevanje zavarovalnih premij zasebnim zavarovalnicam. In medtem ko zdravstvo razpada, bi vlada iskala rešitve z dvigovanjem davka na kokakolo, reforma pa se očitno piše na ulici − v iniciativi Glas ljudstva pod vodstvom Jaše Jenulla so namreč septembra »spisali nov zakon za ozdravitev zdravstva«.
Tudi molitev je dobila pravico do javnosti
Še pred nekaj meseci se je organizacija molitve rožnega venca na javnem prostoru (a zunaj cerkve) zdela misija nemogoče. Od letošnjega 13. oktobra, ki je sicer kot obletnica povezan z Marijinimi prikazovanji v Fatimi leta 1917, je to realnost. V petek, 10. novembra, na god papeža sv. Leona Velikega, pa je bila tovrstna molitev organizirana drugič. Organizator dogodka je bil tako kot že oktobra zavod Katoliška mladina iz Ljubljane. Kot je znano, je organizacija prvega tovrstnega dogodka po zgledu podobnih molitvenih zborovanj na Hrvaškem in Poljskem sprožila polemične odzive trde levice, zlasti prek tednika Mladina. Vseh tistih, ki so se zgražali nad »srednjim vekom« na pragu 21. stoletja, pa ni prav nič motilo, ko so se v središču Ljubljane pojavila propalestinska zborovanja z glasnimi vzkliki Alah je velik in zahtevami po uničenju Izraela. Treba pa je priznati, da so dogodku nasprotovali tudi nekateri katoličani, češ da je prostor za molitev v cerkvi ali doma, ne pa na takšnem kraju, kot je ljubljanski Kongresni trg. A led je sedaj prebit: skupina mladih angažiranih katoličanov, ki delujejo v okvirju zavoda Katoliška mladina, je pokazala, da ima tudi molitev pravico do javnosti, čeprav imajo številni molivci v naši državi in tudi drugje po Evropi dokaj grenko izkušnjo zaradi zatiranja molitve pred porodnišnicami in klinikami za splave. Takšne pobude so pred leti obstajale tudi v Sloveniji, a se po ostri reakciji zagovornikov splava niso več pojavile.
V tedniku Demokracija si lahko preberete številne analitične kolumne naših novinarjev in zunanjih sodelavcev. Tokrat so jih pripravili: Metod Berlec, Nina Žoher, Tanja Brkić, Radovan Cerjak, Aleksander Rant, Vinko Gorenak, Andreja Valič Zver, Andrej Vastl, Julij Bertoncelj in Matevž Tomšič.
Tednik Demokracija – pravica vedeti več!
