Piše: Gašper Blažič
Romana Tomc je v slovenski politiki znano ime. Leta 2011 je bila prvič izvoljena za poslanko državnega zbora, tri leta kasneje pa za evropsko poslanko. Na volitve v Evropski parlament se tako podaja tretjič, tokrat prvič kot nosilka liste.
Čeprav večino časa preživi v Bruslju, je s slovenskimi razmerami zelo povezana in zelo dobro obveščena o političnem dogajanju v Sloveniji. O tem tudi seznanja kolege iz drugih članic EU. V desetih letih je močno okrepila svojo prepoznavnost tako v Sloveniji kot v tujini.
Le še dober mesec nas loči od volitev v Evropski parlament. V kandidaturo za evropsko poslanko se podajate tretjič. V čem bodo letošnje volitve drugačne od preteklih?
Čas je, da se Evropa obrne v desno. Prav zato bi lahko rekli, da so to najpomembnejše evropske volitve do zdaj. Prvič v zgodovini EU na naši celini divja vojna, imamo konflikt na Bližnjem vzhodu, prehajamo iz krize v krizo, v svetovnem merilu nas prehitevajo svetovne velesile. Državljani imajo najboljši dostop do informacij, a velikokrat so te lahko manipulativne. V EU so vse pogostejše težnje po konfederaciji, ki izničujejo moč majhnih držav, prehajamo v bitko velikih. Ne omenjamo več termina Evropa dveh hitrosti, a na žalost je zelo resničen in prav države nižje hitrosti so v tem trenutku zelo ranljive in odprte za vplive zunanjih sovražnikov.
Nesporno je, da ste kot članica SDS hkrati včlanjena v evropsko poslansko skupino Evropske ljudske stranke. Vseeno pa tudi znotraj te skupine obstajajo cepitve. SDS denimo ni podprla glavne kandidatke na volitvah, tj. sedanje predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen. Zakaj?
Raje kot cepitve bi rekla različna stališča. Evropska ljudska stranka je največja stranka in ima člane iz vseh držav članic. Razumljivo je, da ne moremo biti vsi enaki. To tudi ne bi bilo dobro. Ne glede na to se velika večina strinja, da so bili mnogi predlogi in odločitve Evropske komisije v preteklosti zgrešeni. Kljub temu so nekateri pripravljeni to spregledati. Razlogi za to so različni, mnogi zelo egoistični in v ozadju vidijo tudi svojo priložnost. Von der Leynovi ni mogoče oporekati dovršene komunikacije, s katero hoče prepričati, da ima vse niti v svojih rokah in da je Evropska unija v varnih rokah. Vendar dejstva o stanju v Evropski uniji govorijo drugače. Na to nas opozarjajo evropski kmetje, podjetniki in državljani, ki imajo čedalje višje življenjske stroške in jih vse bolj skrbi za njihovo varnost. Evropska komisija je bila poleg tega pod vodstvom von der Leynove dvolična na področju vladavine prava in svobode medijev. Evropa v prihodnjem obdobju potrebuje odločnost v dejanjih, ne samo v besedah, in enaka merila za vse.
Slovenska demokratska stranka je bila ena redkih delegacij, ki je odkrito povedala, da von der Leynove ne podpira pri vnovični kandidaturi. Da njena vnovična izvolitev še ni pod streho, pa kaže tudi glasovanje na kongresu Evropske ljudske stranke v Bukarešti. Od 800 delegatov jih je glasovalo le okrog 500 in od teh je von der Leynova dobila podporo le okrog 400 delegatov. Karte so torej še odprte, volitve bodo pokazale svoje.
Pogosto se zdi, da je delo v Bruslju in Strasbourgu, kjer je uradno sedež Evropskega parlamenta, nekako daleč od oči in srca slovenske javnosti. Kako približati Evropski parlament navadnemu človeku? Le zelo majhen odstotek Slovencev je videlo Evropski parlament od znotraj …
Trudim se povedati in pokazati, da so odločitve, ki se sprejemajo v Bruslju in Strasbourgu zelo pomembne za življenje vsakega od nas. Tu, v Sloveniji, ne nekje daleč od nas. Ali bodo ljudje to slišali, je predvsem odvisno od medijev. Tradicionalni mediji na čelu z nacionalnimi mediji niso pripravljeni meni ali pa mojim kolegom dati prostor. Zato uporabljam tudi socialna omrežja.
Pogosto sem slišala, da evropske teme za medije niso zanimive, ker jih ljudje ne berejo. Najbrž bo to zato, ker jih ne znajo ali nočejo povedati in prikazati na pravi način. Po liniji najmanjšega odpora raje objavljajo bolj populistične teme in novice o kakšnih škandalih, Če bi se resnično poglobili v evropsko politiko, bi že našli način, da bi tudi ljudem povedali, kako zelo pomembna je evropska politika.
Celoten intervju si lahko preberete v novi številki Demokracije!
Tednik Demokracija – pravica vedeti več!
