Piše: Vida Kocjan
Z mag. Urošem Urbanijo smo se pogovarjali o stanju na Radioteleviziji (RTV) Slovenija, o izvajanju kadrovskega cunamija novega vodstva in o tem, kako je RTV prevzela stranka Levica. Izognila se nisva niti početju vlade in preiskovalne komisije, ki jo vodi Mojca Pašek Šetinc.
Demokracija: Na Televiziji Slovenija je po izvolitvi nove uprave prišlo do pravega kadrovskega cunamija. Državljani smo lahko samo nemočno spremljali proces t. i. depolitizacije in osvoboditve RTV Slovenija, kot je to pred tem napovedal premier Robert Golob. V bistvu pa je šlo za veliko čistko, niti ne več po sistemu »An ban, pet podgan …«. Se strinjate?
Mag. Urbanija: Žal je prav ta otroška izštevanka postala moto delovanja nove uprave RTV. Še huje pa je, da je ta izštevanka tudi edini program, ki ga ima Zvezdan Martič kot predsednik nove uprave. In če se spomnimo na otroške čase, tudi pri izločanju s pomočjo te izštevanke pogosto ni šlo samo za naključni vrstni red, ampak se je dalo mimogrede kaj pogoljufati. In to dela tudi nova uprava. Iz »igre« izločajo vse, ki niso dovolj glasno kričali zoper prejšnje vodstvo RTV skupaj z glavno koordinatorko stranke Levica pred stavbo RTV.
Demokracija: Na površje so priplavali, če temu tako rečemo, levičarski politični aktivisti, ki so stali na protestih, z njimi vred je vpila in ploskala tudi zdajšnja ministrica za kulturo Asta Vrečko (Levica). Vse poznate, so prišli v ospredje najbolj marljivi in delavni?
Mag. Urbanija: Marsikdo misli, da ima čistka, ki jo izvajajo na RTV, neko ideološko ozadje. To je mogoče samo delna resnica, morda celo najmanj pomembna. Tudi v. d. odgovorne urednice Polona Fijavž, ki je poskušala svoje brutalne eksekucije nad sodelavci javno opravičevati, se je vedno znova zapletla. Najprej je v aktivističnem stilu stranke Levica trdila, da ljudje, ki prihajajo s stranskarskih televizij, ne morejo zasedati vodilnih položajev v informativnem programu. Toda zakaj je potem odžagala izjemno voditeljico Valentino Plaskan ali Nejca Krevsa? Ob sta namreč prihajala z Radia Slovenija, točneje iz oddaje Radio Ga Ga, kjer sta sodelovala s pokojnim Sašom Hribarjem. Prve žrtve Polone Fijavž so torej kadri Saša Hribarja. Razen če je Polona Fijavž s strankarsko aktivnostjo mislila nastop Valentine Plaskan kot bolničarke v partizanskem filmu. Samo to je res ozkogledo, saj igralci pač igrajo različne vloge, danes negativne, jutri pozitivne.
V nadaljevanju je Polona Fijavž trdila, da imajo odstavljeni kadri premalo izkušenj. Ampak – oprostite – očitati Vidi Petrovčič, ki je vse življenje delala na RTV, da ima premalo izkušenj, je več kot bizarno. Skratka – vse utemeljitve Polone Fijavž se izkažejo za bizarne laži, ker je čistko izvajala podobno, kot so se v 90. izvajale čistke v Ruandi. S to razliko, da mi živimo znotraj EU in hvala Bogu ni prišlo še do fizičnega nasilja.
Celoten intervju si lahko preberete v novi številki Demokracije!
Tednik Demokracija – pravica vedeti več!
