Piše: Gašper Blažič
Mag. Branko Grims je v slovenski politiki znano ime. Bil je član osamosvojitvene Skupščine Republike Slovenije, kasneje državnega sveta RS. Do letošnjih volitev v Evropski parlament je bil dvajset let poslanec Državnega zbora RS. Proslavil se je tudi s knjigo »Zmaga dobrega«, v kateri je povsem razgalil zlaganost kulturnega marksizma in jasno povedal, kaj bomo morali storiti, da se ta uničujoča socialistična nočna mora človeštva konča.
Dvajset let ste bili poslanec državnega zbora, v preteklosti tudi poslanec skupščine in državni svetnik, sedaj pa se prvič z vami pogovarjamo kot z evropskim poslancem. Kakšni so občutki po nekaj mesecih v Bruslju?
Vedno sem odločno deloval za dobro Slovenije in moj moto je vedno bil Najprej Slovenija! Stališč ne spreminjam in dano besedo volivcem vedno držim, zato sem na svojo prehojeno pot ponosen. Sedaj kot evropski poslanec dosledno zagovarjam tiste vrednote, ki sem jih predstavil svojim volivcem. Stojim za tem, kar sem obljubil, in svojih volivcev ne bom nikoli izdal. Politika mora biti vedno politika vrednot, in ko gre za temeljne vrednote, kot so svoboda, vključno s svobodo govora, varnost, zaščita otrok, ne privolim v noben kompromis. Moja izvolitev v Evropski parlament je dokaz, da volivci to cenijo. Konkurenca pa se trudi, da bi me cenzurirala in o mojem uspešnem delu v Evropskem parlamentu se v glavnem molči. Poslal sem pismo Evropski komisiji zaradi očitnih zlorab pravosodja v zvezi s primerom »Trenta« Janeza Janše; posebno pismo zaradi očitnih grobih kršitev človekovih pravic nekdanjega sodnika Zvjezdana Radonjića, pismo Europolu zaradi nezakonitih migracij, imel dva izjemno odmevna nagovora na plenarni seji proti nezakonitim migracijam in za zaščito otrok ter dal intervjuje za legendarni Višegrad24 in European Conservative (ki so ga povzeli in prevedli med drugim švicarski in francoski mediji), za Brussels signals in še za mnoge druge. Toda cenzura je tudi tam, kjer ljudje najmanj pričakujejo, in vprašanje je, koliko so se ljudje v Sloveniji sploh lahko o tem informirali. Seveda vse objavim na Facebooku, na omrežju X, Instagramu, Tik Toku … Pozivam vse, ki mi tam še ne sledijo, da to nemudoma začno. Pogledajo naj tudi stvari za nazaj. Naj ne sledijo samo medijem, ki manipulirajo in cenzurirajo. Zavedam se, da moja stališča nekaterim niso všeč, pa še zavist opravi svoje. Toda edino pošteno − in edino skladno z novinarsko etiko − je, da se ljudje seznanijo s tem, kaj kdo dela in kaj je kdo dosegel. Vse drugo je sramotna cenzura.
Zagovarjate Evropsko unijo kot zvezo suverenih držav in narodov, ne kot nekakšno naddržavo. Ko sem poslušal letos Boruta Pahorja na dogodku Alma Mater Europaea, sem lahko slišal povsem drugo zgodbo, in sicer o večji potrebi po bolj kohezivni EU.
Velik del evropske politike in evropskih institucij si želi narediti iz EU nekakšno federacijo. Vendar je bila EU ustanovljena kot prostovoljna zveza suverenih držav. Samo takšna lahko dolgoročno preživi. Zato zavračam vsak poskus centralizacije in prisvajanje pristojnosti, ki jih nima. To smo videli glede posega prejšnje Evropske komisije v naše ustavno sodišče, ki je celo sprejelo podpredsednico Evropske komisije. To je popolnoma v nasprotju tudi s pravnim redom EU. Ona ne bi smela tja, oni pa je tudi ne bi smeli sprejeti. Ustavno sodišče bi moralo ščititi našo državo, če bi si EU skušala jemati pristojnosti, ki jih po temeljnih pravnih aktih nima. Obstaja samo ena prava Evropa, to pa je Evropa, ki jo sestavljajo suvereni narodi in samostojne suverene države.
Kolikor se spomnim, ste bili vedno predvsem odločen zagovornik svobode govora. Ob tem se spomnim na znani citat levičarske filozofinje Rose Luxemburg. Svoboda le za privržence vlade, le za člane ene stranke − to ni svoboda. Svoboda je vedno le svoboda tistega, ki misli drugače. So se levičarji tega sploh kdaj držali?
Levičarji se tega nikoli niso držali. Glavni problem pa je, da se skuša skozi stranska vrata – pod pretvezo preprečevanja dezinformacij – legalizirati cenzura. To kategorično zavračam. Svoboda javne besede, svoboda izražanja, svoboda govora je temeljna človekova pravica. Zapisana je v vseh temeljnih aktih OZN in tudi EU. Svoboda govora je tudi ena in nedeljiva. Zato delne omejitve svobode govora ne pridejo v poštev. Ali svoboda je ali pa je ni. Zato je treba zavrniti vsak poskus njenega omejevanja ne glede na floskule, da je treba ljudi »braniti pred dezinformacijami« in podobno. To so bili vedno izgovori vseh totalitarnih režimov pri uvedbi cenzure. Ljudem je treba omogočiti, da si sami ustvarijo svoje mnenje tako, da se seznanjajo z različnimi pogledi. Samo to je dejanska svoboda govora in na ta način se uresničuje temeljna človekova pravica.
Celoten članek si lahko preberete v tiskani izdaji Demokracije!
Tednik Demokracija – pravica vedeti več!
