Piše: Metod Berlec
S sociologom, politikom, pisateljem in publicistom prof. dr. Dimitrijem Ruplom smo govorili o njegovi najnovejši knjigi, ki nosi naslov Pomen osamosvojitve s podnaslovom Priročnik za zagovornike in nasprotnike slovenske osamosvojitve ter o aktualnem dogajanju v Sloveniji, Evropi in svetu.
DEMOKRACIJA: Gospod Rupel, nedavno je izšla vaša nova knjiga z naslovom Pomen osamosvojitve s podnaslovom Priročnik za zagovornike in nasprotnike slovenske osamosvojitve. Kaj vas je spodbudilo k temu, da ste napisali to knjigo? Domnevam, da je to odgovor na izničevanje pomena slovenske osamosvojitve s strani vladajoče Golobove vlade!?
Rupel: Kaj me je spodbudilo k pisanju Pomena osamosvojitve? Seveda ne gre samo za Golobovo vlado! Ne gre samo za razmerje med desnico in levico. Ta po odhodu Drnovška (v času golobičev, kučanov, jankovićev, ropov, pahorjev, šarcev, bratuškovih in cerarjev) živi v strahu, da bo Janša preprečil oz. prekinil dotok političnega plena v njihova korita. Stvar ne bi bila tako nora in nevarna, ko bi šlo samo za deleže proračunskega denarja, za položaje v bankah in zavarovalnicah, na RTV in pri Delu, v diplomaciji, pravosodju, kulturi! Gre za poskus izbrisa osamosvojitve in samostojne državnosti, ki je seveda edini resni izbris, ki se je kdaj zgodil v Sloveniji! In to v času, ko se napoveduje preurejanje Evrope! Najbolj predrzni in odkritosrčni preroki levice priporočajo evtanazijo »velike generacije«, ki je leta 1991 ustanovila slovensko državo. Mrzlično se ukvarjajo z zgodovinsko revizijo. Ko ne bi imeli samostojnega muzeja (zaradi mene inštituta) slovenske osamosvojitve in bi to strpali v isti koš s Socialistično republiko Slovenijo, bi lahko rekli, da smo imeli že med letoma 1945 in 1990 slovensko vojsko in slovensko diplomacijo. Stvar je še posebej nenavadna, saj bi Kučan navsezadnje lahko veljal kot eden od osamosvojiteljev. Kaj lahko v tem primeru naredi nekdo kot jaz? Dogovoril sem se z Igorjem Omerzo ter na svoje stroške angažiral tiskarja in distributerja. Ne pozabite na podnaslov knjige: Priročnik za zagovornike in nasprotnike osamosvojitve. Resni nasprotniki bojo po branju moje knjige postali zagovorniki.
DEMOKRACIJA: V predgovoru ste razmišljali o pomenu slovenske osamosvojitve. Pri tem ste se v izhodišču vprašali, ali bi se lahko zgodilo, da slovenska osamosvojitev ne bi uspela in bi danes še vedno živeli v Jugoslaviji. Kot vemo, je v svetu vse polno primerov, kjer si večji narodi, kot je slovenski, še danes prizadevajo za ustanovitev svoje države …
Rupel: Slovenska država je bila – po vseh desetletjih mečkanja s Habsburgi, Karađorđevići in Titom – čudež. Osamosvojitev je bila zadnji udarec pristne slovenske kulture slovenski politiki. V resnici je zavladala krščanska in liberalna tradicija slovenske kulture. Ko je zavladala in postala operativna politika, se je posebni položaj slovenske kulture tudi končal. Čehi so imeli Havla, mi smo imeli Pučnika. Poleg njega pa še celo generacijo. Leta 1990 so komunisti ugotovili, da se morajo odpovedati pokorščini Beogradu in Moskvi; in da lahko preživijo samo s ščitom Demosa, slovenske pomladi in slovenske kulture. Nato se je začela velika igra – pomislite na tradicijo slovenskega igralništva! – vse so stavili na Kučana in na ravni predsedovanja državi zmagali. Od tod dvovladje oz. kohabitacija, ki so se ji v drugih nekdanjih socialističnih državah večinoma izognili. To dvovladje je imelo pozitivne učinke na mednarodno priznanje, negativne pa na gospodarstvo in t. i. vrhnjo stavbo (mediji, šolstvo). Komunisti so šli z nami, ker so vedeli, da je z Jugoslavijo konec. Navsezadnje so se o tem – čeprav ne brez upoštevanja podobnega razvoja v Sovjetski zvezi – prepričali tudi evropski državniki.
Celoten intervju si lahko preberete v novi številki Demokracije!
Tednik Demokracija – pravica vedeti več!
