Piše: Metod Berlec
V postnem času pred veliko nočjo smo se pogovarjali z zaslužnim profesorjem Univerze v Ljubljani in upokojenim profesorjem Teološke fakultete v Ljubljani, intelektualcem, publicistom in prevajalcem dr. Dragom Karlom Ocvirkom. Povod za najin pogovor je bil izid izvrstne knjige angleškega zgodovinarja, pisatelja in publicista Toma Hollanda Vladavina – Kako je krščanstvo preobrazilo svet, ki jo je dr. Ocvirk prevedel v slovenščino in je izšla pri Založbi Družina.
DEMOKRACIJA: Gospod Ocvirk, zadnja leta se precej ukvarjate s prevajalstvom. Nedavno je pri Založbi Družina izšla zanimiva knjiga angleškega zgodovinarja Toma Hollanda Vladavina – Kako je krščanstvo preobrazilo svet, ki ste jo vi prevedli v slovenščino. Zakaj vas je ta knjiga tako navdušila, da ste predlagali Založbi Družina, naj jo izda?
Ocvirk: Tom Holland je odličen poznavalec antike, zna pisati privlačno, berljivo in napeto, predvsem pa utira nova pota in odpira nova obzorja. Njegove knjige te ne izpustijo iz rok, ko te zgrabijo. Tako sem z velikim pridom predelal vsa njegova dela o antiki od Perzijcev prek Grkov do Rimljanov in mu sledil v pozno antiko, ko sta se porajala islam in zahodno krščanstvo. V nasprotju s temi knjigami pa Holland v Vladavini preučuje krščanstvo v zvezi s tem, »kar lahko razkrije o človeških zadevah«, od tod podnaslov: Kako je krščanstvo preobrazilo svet. Njegovemu vplivu sledi od 1. do 21. stoletja po Kristusu.
Ko je avtor nedavno spoznal, da njegov duhovni in vrednotni svet nima veliko skupnega z njemu tako ljubo antiko, se je začel spraševati, od kod naše obzorje in vrednote, če ne od Perzijcev, Grkov in Rimljanov. »’Glede na to, da smo vsi ljudje 21. stoletja, vsi pristajamo na precej razširjeno soglasje o tem, kaj je prav in kaj narobe.’ To je izjavil Richard Dawkins, najbolj goreč ateist na svetu. Trditev, da je na Zahodu ‘precej razširjeno soglasje o tem, kaj je prav in kaj narobe’, izhaja v prvi vrsti iz krščanskega učenja in domnev. To pa utegne zveneti malodane žaljivo v družbah mnogih ver in nobene. […] Tako zdaj mnogi na Zahodu neradi razmišljajo o tem, da je mogoče svojim vrednotam in celo svojemu pomanjkanju vere slediti vse do krščanskih izvirov. To trdim z veliko mero gotovosti, ker sem sam do nedavnega delil ta odpor do krščanskih izvirov. Vpliv krščanstva na razvoj zahodne civilizacije je tako globok, da je postal skrit očem. Medtem ko se spominjamo spodletelih revolucij, imamo zmagovite za samoumevne.«
Zaradi tega spoznanja se je Holland odločil, da bo sledil »Kristusovi plimi«, popotresnim sunkom, ki jih vse do danes sproža potres vere v Križanega. »Kako je verovanje, da je bil Sin edinega Boga Judov mučen do smrti na križu, postalo tako obstojno in razširjeno? Zakaj danes večina od nas na Zahodu ne zaznava več, kako škandalozno je bilo krščanstvo v izvorih? Zakaj je krščanstvo tako prevratniško in moteče; zakaj ostaja na Zahodu, ki pogosto dvomi o verskih stališčih, toliko njegovih nagibov – v dobrem in slabem – povsem krščanskih? To je največja zgodba, ki je bila kadar koli povedana.« Ker knjiga z odgovori na ta vprašanja ruši predsodke, širi obzorja in odpira vrata resnici, deluje osvobajajoče in zato navdušujoče.
Celoten intervju si lahko preberete v novi številki Demokracije!
Tednik Demokracija – pravica vedeti več!
