Piše: G. B.
Izšla je nova Demokracíja v prenovljeni podobi. V njej lahko preberete, kako se je Golobova vlada po podjetnikih, obrtnikih in zdravnikih, spravila še na slovenske kmete. Razgaljamo vladno brezsramno nagrajevanje tranzicijski levici naklonjene klientele in pišemo o tem, da je v zadnjem letu pred (rednimi) volitvami pot do zmage alternative samo ena. Pišemo o tem, kako je sedanja zunanja politika Golobove vlade skupaj s predsednico republike Natašo Pirc Musar spravila našo državo tako rekoč v objem teroristične organizacije Hamas. Za Demokracijo so v intervjujih spregovorili Bojana Beović, Dominik Štrakl, Alejandro Peña Esclusa in Rok Žlindra. Z Demokracijo boste vedeli več!
Golobova koalicija (Svoboda, SD in Levica) je našla novega razrednega sovražnika. Po zdravstvu in zdravnikih so se zdaj spravili še na podeželje in kmete, kmetijstvo pa nameravajo očitno zatreti. Vse to z ljudmi dvomljive strokovne kakovosti, ki so se kalili bodisi v različnih lokalih, v Gen-I ali z znanimi politkomisarji. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je prejšnji teden v javno obravnavo poslalo predloge sedmih zakonov, ki se nanašajo na področje kmetijstva, varne hrane, kmetijskih zemljišč in gozdov, področja torej, ki spadajo v ta resor. Čeprav resorna ministrica Mateja Čalušić zatrjuje, da so bili zakoni pripravljeni v sodelovanju s stroko, z vsemi združenji, pa jo v vsaj dveh zbornicah postavljajo na laž. V Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije (KGZS) so poudarili, da so bili predpisi − z izjemo tistega o kmetijskih zemljiščih − pripravljeni brez sodelovanja s ključnimi deležniki. Na to, da ni bilo nobenega sodelovanja, je za naš tednik potrdila tudi Tatjana Zagorc, direktorica Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij pri GZS. Spremembe zakonov niso bile načrtovane niti v koalicijskem sporazumu, ki so ga po volitvah podpisale stranke Gibanje Svoboda, SD in Levica. V njem kmetijstvu ni namenjene niti strani, kaj šele poglavja.
Celoten članek si lahko preberete v tiskani izdaji Demokracije!
V novi Demokraciji še preberite:
Slovenija po zaslugi vladajoče leve koalicije na strani teroristov iz Hamasa
Seveda je jasno, da gre v tem primeru za tipično propagandno puhlico Hamasa in njegove agenture, a očitno je bila propaganda dovolj učinkovita, da so tezo o genocidu uspešno razširili prek svetovnih medijev. Tako je sedaj tudi zunanja ministrica Tanja Fajon po inavguraciji ameriškega predsednika Donalda Trumpa dobila svojih pet minut, da enemu najmočnejših svetovnih voditeljev postavi meje. Trump je namreč predlagal vsaj začasno preselitev Palestincev iz Gaze, Fajonova pa je ogorčeno nasprotovala temu načrtu, češ da ne bomo privolili na »prisilni pregon palestinskega ljudstva«, kajti vsaka taka razselitev pomeni grobo kršitev mednarodnega humanitarnega prava. Uf, težke besede Tanje Fajon, ki je ob tem tudi potarnala, da je s svojim odzivom ostala osamljena znotraj EU. Visoka zunanjepolitična predstavnica EU Kaja Kallas je namreč v nasprotju s Fajonovo izrazila precej zadržano diplomatsko stališče. Dejala je samo to, da EU še naprej podpira rešitev dveh držav na Bližnjem vzhodu. Verjetno pa se Fajonova ni vprašala, zakaj večji del Zahodne Evrope Palestine še ni priznal in zakaj EU glede priznanja ni oblikovala enotne politike.
V pričakovanju volitev: pot do zmage je jasna
Gibanje Svoboda ima zadnje čase precejšnje težave. Slovo Tineta Novaka od njene poslanske skupine je samo vrh ledene gore, vedno teže namreč obvladujejo tudi NSi, ki je še malo pred tem igrala vlogo »državotvorne opozicije«, dokler ni prišlo do puča na Darsu in odstavitve prvega moža te ustanove Valentina Hajdinjaka, vidnega člana NSi. Kot pravijo nekateri viri, je izstop Lojzeta Peterleta stranko precej huje prizadel, kot so pripravljeni priznati, tako da se sedaj že pojavljajo načrti, da bi se Matej Tonin, ki je še komaj zaznaven v medijih, počasi poslovil od vodenja stranke. Vsekakor še pred volitvami. V prihodnje naj bi vodenje prevzel nekdo iz poslanske skupine NSi, verjetno kdo od retorično močnejših poslancev, kot sta denimo Vida Čadonič Špelič ali pa Aleksander Reberšek. Pojavljajo se tudi pogovori o morebitnem združevanju s SLS, ki je še vedno zunaj parlamenta in bi se lahko na prihodnjih volitvah prebila čez prag samo z novim predsednikom, denimo Petrom Gregorčičem – vendar je ta načrt za zdaj propadel. Znotraj NSi – zlasti v njenem tajništvu − pa je še vedno zelo močna težnja, da bi kontrirala večji in vplivnejši SDS. Pričakovati pa je, da bodo še pred volitvami poskrbeli za anuliranje sklepa, da v koalicijo s SDS ne bodo šli, dokler bo stranko vodil Janez Janša.
Intervjuja: dr. Bojana Beović in Dominik Štrakl
»Zdravstveni delavci so že zdaj izčrpani, delajo nad svojimi zmogljivostmi, mnogi pa se odločajo za odhode iz sistema, ker razmere postajajo nevzdržne. Če želimo resnično rešiti problem preobremenjenih urgenc, je treba okrepiti primarno zdravstvo, učinkoviteje organizirati nujno medicinsko pomoč in izboljšati delovne razmere – dodatno zaposlovanje in boljše nagrajevanje zdravstvenega kadra, da bo delo na urgenci vzdržno in privlačno za zdravstvene delavce,« je v intervjuju povedala predsednica Zdravniške zbornice Slovenije prof. dr. Bojana Beović.
Koordinator delegacije SDS v Evropskem parlamentu Dominik Štrakl pa je v intervjuju opozoril na posledice prihoda Donalda Trumpa v Belo hišo. »Donaldu Trumpu je treba čestitati ne samo za njegovo zmago, ampak tudi za to, da nam je pokazal, kakšno politiko moramo ustvarjati v EU in Sloveniji. Njegova zmaga simbolizira upor proti elitam, ki so izgubile stik z običajnimi ljudmi. Veter, ki ga je sprožila njegova zmaga, lahko postane veter sprememb tudi za Evropo. Gre za opozorilo, da moramo politiko preusmeriti nazaj k ljudem, k njihovim potrebam in reševanju realnih problemov,« je dejal.
V znamenju treh K; brezsramno vladno nagrajevanje lojalnih posameznikov
Vladajoča koalicija (Gibanje Svoboda, SD in Levica) uporablja neverjetne metode in trike za to, da nagrajuje sebi lojalne posameznike. Tako na pomembne položaje imenujejo posameznike, ki so blizu vladajočim strankam. Imenovanja so netransparentna, opozicija in analitiki so zaskrbljeni zaradi odsotnosti meritokracije pri teh imenovanjih. Nadalje smo priča razdeljevanju javnega denarja, to je denarja davkoplačevalcev, na podoben način kot poteka glavnina kadrovanja. Na eni strani gre za delitev davkoplačevalskega denarja nevladnikom, ki so to ekipo vladajočih pomagali spraviti na oblast, na drugi pa že podkupujejo posameznike, ki jim bodo pri njihovih namerah prišli prav v prihodnje. Na področju kulture pa smo pod krinko domnevno visoke umetnosti priča poskusom nagrajevanja posameznikov s t. i. zlatimi pokojninami.
Nujna medicinska pomoč – sporni helikopterski razpis
Razpis ministrstva za notranje zadeve za nakup dveh helikopterjev, namenjenih helikopterski nujni medicinski pomoči (HNMP), je sprožil val kritik in pomislekov glede cene in ustreznosti, namembnosti ter transparentnosti postopka. Poklukarjevo ministrstvo je namreč helikopterja naročilo za izlete, ne za bolniško reševanje. Poznavalci opozarjajo, da razpis ni v skladu z obljubami o nakupu namenskih helikopterjev za medicinsko pomoč, temveč favorizira dvonamenske helikopterje, predvsem pa je bil napisan za točno določenega ponudnika. Nekateri opozarjajo že tudi na indice glede podkupnin oziroma provizij. Predlagani helikopterji pa ne bodo bistveno prispevali k izboljšanju nujne medicinske pomoči, temveč bodo predvsem okrepili floto policije. Za zagotovitev učinkovite in kakovostne HNMP bi bilo zato smiselno ponovno preučiti razpisne pogoje ter vključiti strokovnjake s področja medicine in reševanja v proces odločanja, dodajajo.
Trgovinska vojna med ZDA in Evropo ima dolgo brado, začela se je s »piščančjim davkom«
Ameriški predsednik Donald Trump je zaradi nesorazmerij v blagovni menjavi med ZDA in Evropsko unijo (EU) napovedal carine za evropske izdelke, ki naj bi dosegale tudi do 20 odstotkov vrednosti blaga. Neizvoljeni uradniki v Evropski komisiji so zato na okopih, napovedujejo, da bodo pač trgovali z drugimi državami. Resnici na ljubo tiha trgovinska »vojna« z večjimi ali manjšimi zaostritvami med Zahodno Evropo in ZDA traja že 60 let. Vse se je začelo s perutnino. To je zgodba o »piščančjem davku«. Protekcionizem (ali zaščita domačega gospodarstva s carinami na blago in storitve drugih držav) je slab, saj onemogoča oziroma omejuje prosto trgovino med dvema ali več državami. Trgovina pa je tista, ki je vsaki državi prinesla napredek in blaginjo. Že iz malo bolj oddaljene zgodovine imamo dokaze, da je prav trgovina tista, ki prinaša blaginjo. Tipičen primer sta Beneška ali Dubrovniška republika, ki sta postali bogati prav zaradi menjave blaga. Kasneje je bila dokaz za to Švedska, ki je bila še v prvi polovici 19. stoletja zaostala kmetijska država, po odpravi carin je v nekaj desetletjih postala peta gospodarsko najmočnejša država na svetu (na prelomu 19. v 20. stoletje).
V novi številki Demokracije si lahko preberete številne analitične kolumne naših urednikov, novinarjev in zunanjih sodelavcev. Tokrat so jih pripravili: Metod Berlec, Andrej Sekulović, Bogdan Sajovic, Gašper Blažič, Jože Biščak, Karin Planinšek, Matevž Tomšič, Vinko Gorenak, Aleksander Rant in Andreja Valič Zver.
Tednik Demokracija – pravica vedeti več!
