Piše: G. B.
V novi številki Demokracije objavljamo obširen članek ob 30-letnici afere Hit, največje poosamosvojitvene finančne in politične afere, ki je razkrila tudi pošastno dejstvo, da je mogoče z denarjem, ki ga nekdo pridobi z utajenimi davki, kupiti tudi volitve. Objavljamo reportažo z drugega vseslovenskega protestnega shoda upokojencev ter pišemo o škandaloznem obisku podpredsednice Evropske komisije pri predsedniku Ustavnega sodišča RS. Pišemo tudi o interpelaciji, ki jo je proti Golobovi vladi vložila opozicijska SDS. Razkrivamo pošastne razsežnosti novega zakonskega predloga, ki naj bi znova uvedel verbalni delikt, ter o burnem dogajanju v Ljubljani, kjer župan Zoran Janković deluje čedalje bolj brutalno.
Trinajstega marca 1993 se je v kolumno Danila Slivnika v sobotnem Delu začela najbrž največja poosamosvojitvena afera – afera Hit. Razkrila je, kako je deloval vzporedni mehanizem in kako je globoka država skrbela za dobro počutje krvnih in ideoloških dedičev komunističnega režima. Tisto soboto so v Murglah, predsedniški palači, na vladi, v Novi Gorici in še kje svež izvod časnika Dela naslovniki brali s cmokom v grlu. Bledih obrazov so sprožili rdeči alarm in se spraševali, kako je to mogoče in kaj je šlo narobe. Znamenita kolumna Casino Royal takratnega namestnika glavnega in odgovornega urednika Dela Danila Slivnika je v gospodarstvu in politiki sprožila niz dogodkov, ki še danes niso povsem pojasnjeni: nekateri vpleteni so življenje izgubili v čudnih okoliščinah, nekateri so se zatekli k molku, znamenita dokumentacija, ki naj bi jo hranil nekdanji poslanec Ivo Hvalica, pa še ni ugledala luči belega dne in je očitno še vedno nekje skrita.
Proti razkritim in javnosti izpostavljenim akterjem, ki so bili bolj »mule« kot »mastermindi«, je bilo vloženih več kot sto ovadb, na podlagi katerih je državno tožilstvo vložilo dvanajst obtožnic. Poleg enega procesa v Italiji je bilo v Sloveniji sproženih devet kazenskih postopkov, le dva obtoženca sta bila pravnomočno obsojena; tudi direktor Hita Danilo Kovačič, ki je bil sicer zelo hitro pomiloščen. Protiudarec globoke države pa je bil silovit – fabricirane afere proti tistim, ki so si drznili dregniti v udbovske finance, so se vrstile druga za drugo.
Celoten članek si lahko preberete v novi številki Demokracije!
V tedniku Demokracija še preberite:
SDS vložila interpelacijo o delu vlade Roberta Goloba
Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke (SDS) je v parlamentarni postopek vložila interpelacijo o delu in odgovornosti vlade pod vodstvom Roberta Goloba. Pričakujejo, da bo interpelacijska razprava odgovorila na naslednje vprašanje: V kolikšni meri so Vlada RS in koalicijske partnerice od prisege naprej uresničevale ustavno prisego, ki so jo podali predsednik vlade, ministrice in ministri v vladi, da bodo spoštovali ustavni red, da bodo ravnali po svoji vesti in z vsemi svojimi močmi delovali za blaginjo Slovenije? Interpelacijo so vložili zaradi ukinitve Muzeja slovenske osamosvojitve in Urada Vlade RS za demografijo ter drugih ravnanj, ki so v nasprotju z določili Ustave Republike Slovenije ali zavezami Golobove vlade iz koalicijske pogodbe. Golobovim očitajo še pripravo seznama nezaželenih oseb v javni upravi, politične pritiske in menjave v policiji, neučinkovito upravljanje z zdravstvenim sistemom in domnevno nezakonite posle družbe Gen-I v času, ko jo je vodil Golob, preden je postal premier.
Komisarka Jourová pri predsedniku Ustavnega sodišča RS
»Prisežem, da o odločitvah glede nacionalne radiotelevizije s predsednikom ustavnega sodišča nisva spregovorila niti besede. To bi bilo tudi v nasprotju z mojo lastno moralno integriteto in prepričanjem, da morajo biti sodišča pri svojem delu povsem neodvisna,« je dejala podpredsednica Evropske komisije Vĕra Jourová, ki je v preteklosti podprla predčasno odstavitev celotnega vodstva RTVS, s katero vlada Roberta Goloba poskuša na direktorske in uredniške položaje nastaviti svoje kadre. Golob in Jourová sta v Evropi v isti politični skupini. Zapletlo se jima je, ker je ustavno sodišče politično čistko ustavilo zaradi suma, da z njo kršijo našo ustavo. Ustavni sodniki presojajo, ali je prišlo do hude zlorabe oblasti. Takoj po odločitvi o zadržanju je na ustavno sodišče pridrvela evropska komisarka, ki je tudi osebno v težavah zaradi presojanja. Če sodniki odločijo, da je bil kršen ustavni red, bodo obsodili tudi njo. Golobovo čistko je javno podprla.
Intervjuja: Tomaž Štih in Andrej Kosi
»Vzpostavljeni so idealni pogoji za nevihto. Hladne vojne ni več in mladi nimajo več kritičnega vpogleda v socialistične družbe, kot smo ga imeli pred petdesetimi leti. Hkrati pa izkušnje s socializmom iz prve roke odhajajo z generacijo, ki ga je preživela,« je svoj pogled na dogajanje v Sloveniji in po svetu strnil publicist in bloger Tomaž Štih. Z Andrejem Kosijem, poslancem Slovenske demokratske stranke (SDS), pa smo se pogovarjali med drugim o zahtevah in protestih gasilcev in upokojencev. Poslanec je prepričan, da želi vlada s kaznovanjem gasilce prestrašiti, vendar pa so gasilci ljudje, ki se ne bojijo ničesar, saj jih odlikuje hrabrost. Izognili se nismo niti težavam v Podravju, od koder poslanec prihaja, saj proizvodnja v tem delu Slovenije upada. »Vlada se ukvarja predvsem s kadrovskimi zadevami, politizacijo določenih sistemov, skrb za državljane in državljanke pa ji je tuja,« meni poslanec.
Praznovanje sedmega rojstnega dne medija Nova24TV
»Sanjal sem, da bomo ustanovili medijski projekt, ki bo vrgel z oblasti grdo lažnivo zlobno oblast. Ne vem, zakaj, ampak zdi se, da se sanje uresničujejo,« je v govoru ob praznovanju sedmega rojstnega dne medijske hiše Nova24TV dejal njen direktor Boris Tomašič. Prvega marca 2016 je slovenski medijski prostor obogatil nov medijski projekt, nova televizija Nova24TV. Ta je orala ledino kot prva medijska postaja v Sloveniji, ki se je lotila projekta po zgledu velikih novičarskih hiš iz tujine. Kot je bilo rečeno v kratkem pregledu, je bil njen glavni cilj poročati o tem, o čemer drugi ne poročajo, in predstavljati drugo plat medalje. Oboje je nesporno manjkalo v medijskem prostoru, v katerem prevladujejo interesi in misli leve politične skupnosti. Praznovanje 7-letnice obstoja televizije je potekalo minulo soboto v polni športni dvorani Osnovne šole Stična.
Zakon, ki ga predlaga Gibanje Svoboda, je nevaren in škodljiv
V poslanski skupini Gibanja Svoboda so pripravili osnutek zakona proti poveličevanju fašizma, nacizma in kolaboracije, ki so ga že poslali na notranje ministrstvo v opredelitev. Kot smo že pisali v Demokraciji, gre za enega najbolj nevarnih in tudi zavrženih zakonov. Pretekli mesec je namreč vodstvo DZ obiskal predsednik Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije Marijan Križman, nekdanji poslanec SD, ponosnih naslednikov Zveze komunistov Slovenije torej. Pri tem se je sešel s predsednico DZ Urško Klakočar Zupančič in ji predstavil pobudo za povečanje obsega učnih programov z vsebinami o narodnoosvobodilnem boju. Klakočar Zupančičeva je dejala, da si moramo prizadevati za to, da najtežja obdobja naše preteklosti ne zdrsnejo iz zgodovinskega spomina. Predstavniki Zveze združenj borcev (ZZB) za vrednote NOB pa so izrazili mnenje, da je v šolah narodnoosvobodilnemu boju in osamosvojitveni vojni ta čas namenjene premalo pozornosti. To je seveda sprenevedanje, saj to velja predvsem za osamosvojitev Slovenije, ki ima v učnih načrtih obrobno vlogo in navadno zanjo zmanjka časa. Lahko bi rekli, da gre za nekakšno povratek v polpreteklo zgodovino, ko je imel NOB praktično središčno vlogo v učnih načrtih.
Nagrada direktorici ZD Ljubljana buri duhove
Zdravstveni dom Ljubljana s sedežem na Metelkovi, ki ga vodi Antonija Poplas Susič, je največja zdravstvena ustanova na primarni ravni v Sloveniji, pod njenim vodstvom pa se je sistem povsem porušil. Zdravniki v času Poplas Susičeve odhajajo, po dostopnih podatkih se zaposlujejo v manjših zdravstvenih domovih v okolici Ljubljane. Zdravstveni dom (ZD) Ljubljana obvladuje vse domove v mestni občini. Eden glavnih razlogov za odhode zdravnikov je način vodenja, ki je avtoritaren in temelji na ustrahovanju. O pomanjkanju zdravnikov je bila javnost prvič obširneje obveščena konec novembra 2022. Takrat so sporočili, da bodo zaradi »nepredvidenih dogodkov in večjega števila bolniških odsotnosti zaposleni začasno preusmerili ambulante zdravstvenega varstva odraslih iz ZD Polje v ZD Fužine«. Nova organizacija dela naj bi predvidoma trajala do konca decembra 2022, za paciente, ki so v enoti Moste-Polje ostali brez osebnega zdravnika, pa naj bi v ZD Fužine organizirali dve akutni in kronično ambulanto. Stvari so se nato samo še stopnjevale.
Vabljeni k branju satiričnih besedil ter analitičnih kolumen naših novinarjev in zunanjih sodelavcev. Tokrat so jih pripravili Metod Berlec, Jože Biščak, Miran Černec, Vinko Gorenak, Andrej Aplenc, Stane Granda, Keith Miles in Matevž Tomšič
Vabljeni k nakupu tednika Demokracija – pravica vedeti več!
