2.2 C
Ljubljana
torek, 5 novembra, 2024

V novi številki Demokracije preberite: 30 let afere Depala vas in nova odkritja; Sporočilo Pučnikovega simpozija glede levičarskega populizma; Kdo so donatorji Inštituta 1. maj?; Upor podeželja naseljevanju migrantov; Intervjuja: dr. Milan Zver in Edvard Kadič

Piše: G. B.

V novi številki Demokracije obujamo spomin na afero Depala vas, ki je bila prva velika zarota proti samostojnosti Slovenije, saj je hotela odstraniti njene glavne akterje in umazati spomin na osamosvojitev. Pišemo o Pučnikovem simpoziju, ki je bil posvečen tudi populizmu, ki tudi tokrat zaznamuje čas pred volitvami v Evropski parlament. Objavljamo intervju s poslancem Evropskega parlamenta dr. Milanom Zverom, pa tudi s političnim analitikom Edvardom Kadičem, ki komentira najnovejša dogajanja v Golobovi vladi ter o njeni novi medijski strategiji. Pišemo tudi o skrivnostnih donatorjih Inštituta 1. maj, podaljška koalicijske SD.

Osemindvajsetega marca bo minilo 30 let, ko je takratni predsednik vlade Janez Drnovšek zamenjal tedanjega ministra za obrambo Janeza Janšo. Mediji še danes zadevo Depala vas označujejo za običajno afero, ki pa to ni bila. To je bil državni udar – bila je zarota. Tako je zapisal soavtor knjige »1994 Zarota Depala vas« Jože Biščak, ki je prepričan, da Depala vas ni bila samo zarota proti osamosvojitelju Janezu Janši, ampak zarota proti samostojni Sloveniji – in ta se je začela že več mesecev prej. Frazo »kdor ni z nami, je proti nam« je populariziral Lenin, poznajo pa jo vsi partijci, ki so opravili prave tečaje. Pri nas je fatvo javno izrekel tudi zadnji šef komunistične partije Milan Kučan v razvpitem govoru februarja 1994 v Novi Gorici, ko je izjavil: »Domovinsko pravico je v tem kontekstu dobilo, ali če sem bolj natančen, dobiva načelo ‘kdor ni z nami, je proti nam’, še bolj določno ‘kdor ni z mano, je proti nam’. Je torej sovražnik in za premagovanje sovražnika so dovoljena vsa sredstva. Ne smo tista, ki jih pozna demokracija, torej argumenti, protiargumenti, ampak vse tisto, kar z demokracijo nima nobene zveze. To je najprej diskvalifikacija in potem likvidacija, če je potrebno, tudi fizična. Nekdo je v takšni politiki vedno odveč. Je moteč.« In zgodila se je Depala vas – zarota, ki je pomembna za razumevanje tega, kar se dogaja danes.

Celoten članek si lahko preberete v tiskani izdaji Demokracije!

V novi številki Demokracije še preberite:

Pučnikov simpozij 2024: Slovenija med populizmom in aferaškim zarotništvom

Letošnji Pučnikov simpozij, že petnajsti, je bil tokrat posvečen dvema temama: spominu na afero Depala vas in aktualnemu stanju populizma pred junijskimi volitvami v evropski parlament. Pučnikov simpozij, ki zadnjih nekaj let gostuje v slovenskobistriškem gradu, v preteklosti pa je bil organiziran tudi v Ljubljani, je mednarodni projekt, saj pri organizaciji sodelujejo – poleg glavnega organizatorja Inštituta dr. Jožeta Pučnika, ki je bil ustanovljen leta 2006 – tudi Konrad Adenauer Stiftung, Evropska platforma spomina in vesti, pokrovitelj pa je tudi občina Slovenska Bistrica, saj je bil dr. Jože Pučnik rojen v bližnjem Črešnjevcu, kjer je tudi pokopan. Simpozij je potekal v petek, 15. marca. Dopoldne je delegacija obiskala Pučnikov grob, kjer so se spomnili njegovih legendarnih besed ob plebiscitu »Jugoslavije ni več, gre za Slovenijo«. Ob tem so se spomnili, kako mu je režim uničil življenje – najprej v času komunistične Jugoslavije, kjer je sedem let preživel v zaporu, nato pa še v samostojni državi, kjer so se mu dogajale politične krivice. Pa ne samo njemu, ampak vsem, ki so resno ustvarjali slovensko pomlad.

Kdo so bili donatorji Inštituta 1. maj?

Inštitut 1. maj, ki naj bi zadolženi in stranki Socialni demokrati (SD) z izgubo okoli 1,8 milijona evrov služil predvsem za obvodno financiranje, sta predsednica stranke Tanja Fajon in takratni generalni sekretar Klemen Žibert ustanovila 15. novembra 2022. Inštitut deluje kot zavod, zato podatki o poslovanju javno niso dostopni. Financirali naj bi se predvsem z donacijami podjetij in posameznikov, kar je za medije potrdil tudi direktor Jan Škoberne, seznama donatorjev pa v inštitutu in posledično stranki SD ne razkrivajo in tega očitno tudi niso pripravljeni razkriti, tudi pod t. i. grožnjo, da so podatki že na varnem in bodo prej kot slej razkriti. Razkritju o seznamu donatorjev se je za tednik Demokracija izognil tudi Škoberne. Na prošnjo o tem nam je zelo hitro odgovoril s splošnim odgovorom, nato pa nemudoma vključil računalniško obvestilo, da je »med 13. in 18. marcem odsoten in na območju z zelo omejenim dostopom, zato vam v tem času žal ne morem odgovoriti na vaše sporočilo«. Navedel je še, da bo odgovoril »v najkrajšem času po vrnitvi na delo«.

Sporni zakon o uresničevanju kulturnih pravic narodov nekdanje SFRJ za zdaj še v obravnavi

Predlog zakona o uresničevanju kulturnih pravic pripadnikov narodnih skupnosti narodov nekdanje SFRJ je v parlamentarni postopek vložila koalicija s prvima podpisanima Matejem Tašnerjem Vatovcem iz Levice in Sandro Gazinkovski iz Gibanja Svoboda.  Po drugi strani pa so pripravljavci zakona poleg drugih predlogov opozicije zavrnili tudi predlog, da bi otroci, katerih materni jezik ni slovenščina, najprej hodili v pripravljalnico. Poslanci vladne koalicije so na seji 7. marca sicer zanikali, da bi morali učitelji v šolah učiti denimo albansko, so pa rekli, da bi ta jezik ponudili tistim, ki to želijo. V razpravi so koalicijski poslanci še dejali, da je Slovenija po osamosvojitvi prevzela odgovornost za varovanje pravic narodnih skupnosti, ki so živele na njenem ozemlju, in da se z zakonskim predlogom izpolnjuje politična zaveza iz deklaracije o položaju narodnih skupnosti pripadnikov narodov nekdanje SFRJ v Sloveniji iz leta 2011. V poslanskih skupinah SDS in NSi pa predlogu zakona nasprotujejo in poudarjajo odgovornost za ohranjanje in spoštovanje slovenskega jezika in kulture, ki se jima zaradi omenjenega zakona ne bi pisalo najbolje.

Protest v Središču ob Dravi: Krajani odločno proti azilnemu centru, vlada njihove želje ignorira

Tako kot v Brežicah so se prejšnji teden namenu vlade, da postavi izpostavo azilnega doma v njihovem kraju, odločno uprli tudi prebivalci Središča ob Dravi in dveh sosednjih občin − Ormoža in Svetega Tomaža. Iz kabineta predsednika vlade Roberta Goloba pa so za Demokracijo sporočili: »Sklep vlade z dne 29. februarja 2024 ostaja v veljavi.« Občinski sveti občin Središče ob Dravi, Ormož in Sveti Tomaž so prejšnji teden na skupni izredni seji soglasno sprejeli sklep, da izpostavam azilnega doma nasprotujejo. O tem je 29. februarja 2024 samovoljno odločila vlada, ne da bi se pri tem kakorkoli posvetovala z župani in prebivalci lokalnih skupnosti. Prebivalci so zgroženi, obupani in prestrašeni, v kabinetu predsednika vlade pa so na naše vprašanje, ali bodo sklep umaknili ali ga spremenili, odgovorili, da tega ne nameravajo narediti, »sklep ostaja v veljavi«.

Intervju: dr. Milan Zver in Edvard Kadič

»Z zeleno norijo, ki so jo mainstream mediji napravili za vodilno idejo časa, ki ga živimo, se bo treba soočiti čim prej. Žal so postale akterji te ideologije tudi evropske institucije in politične skupine. Ves čas sem opozarjal, da se zanemarjajo naši kmetje, podjetniki, industrija in na koncu običajni človek. Umetno meso bodo seveda proizvajale velike korporacije. V ozadju t. i. zelene politike gre za zlovešč pakt med levimi nevladniki in multinacionalkami,« je v intervjuju za Demokracijo povedal evropski poslanec dr. Milan Zver, ki se bo junija potegoval za še en poslanski mandat v Evropskem parlamentu. Politični analitik Edvard Kadič pa je v  intervjuju komentiral dogajanje v Golobovi vladi: »Menim, da gre po eni strani pri odslovljenih osebah za odslovitev stroke, predvsem zaradi občasnega nasprotovanja predsedniku vlade in njegovim najožjim prišepetovalcem. V primeru Vesne Vuković pa gre, po drugi strani, za predstavo za javnost. Goloba brez ekipe Necenzuriranega, katerega jedro je prav Vesna Vukovič, ne bi bilo danes tam, kjer je. Omenjena se zgolj seli iz ospredja, izpod soja žarometov javnosti, nazaj v senco. Nazaj tja, od koder deluje že praktično celo življenje.«

Globalistični kabali se je treba postaviti po robu

Vodilni nizozemski politik Geert Wilders se je pripravljen odreči položaju premierja, če bi to preprečilo levo liberalno vlado. Izdajalske poteze NSC. Globalistična kabala gre v napad na podeželje. Uničenju naše civilizacije se je treba postaviti po robu tako s protesti kot tudi na voliščih. Geert Wilders je potrdil, da se je pripravljen odreči položaju predsednika nizozemske vlade, če bi s tem preprečil levici, da se polasti oblasti.  Novembra lani je v za liberalno Nizozemsko presenetljivem premiku v desno relativno zmago slavila Wildersova desno nacionalistična stranka PVV. Nizozemci so tako izkazali nasprotovanje progresivni proglobalistični politiki desetletne vladavine levo liberalne koalicije pod vodstvom Marka Rutteja. Globalisti so storili vse, da bi preprečili Wildersov uspeh; po polomu na lokalnih volitvah lanskega maja, kar je prineslo padec Ruttejeve vlade in predčasne volitve, so z novimi volitvami odlašali kar pol leta, da so se lahko preuredili po polomu. Eden najvidnejših globalistov Frans Timmermans se je celo odrekel položaju evropskega komisarja, da je lahko postal novi vodja progresivne koalicije.

V novi številki Demokracije lahko preberete številne analitične kolumne naših novinarjev in zunanjih sodelavcev. Tokrat so jih pripravili: Metod Berlec, Žiga Korsika, Petra Janša, Mitja Iršič, Vinko Gorenak, Štefan Šumah in Matevž Tomšič.

Tednik Demokracija – pravica vedeti več!

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine