V novi reviji Demokracija pišemo o škandaloznem pritisku Marjana Šarca na podjetja v državni lasti, naj ne oglašujejo v opozicijskih medijih. Razgaljamo kazenski postopek po velenjsko, ki ga podpira ministrica za pravosodje Andreja Katič. Objavljamo intervjuja z Andrejem Šircljem in Ivanom Molanom ter zanimive kolumne Bernarda Brščiča, Jožeta Biščaka, Vinka Vasleta in drugih. Vabljeni k nakupu Demokracije! Z njo boste vedeli več!«
Se še spomnite »legendarnega« partijskega funkcionarja Franceta Popita? Slednji je bil konec osemdesetih še zadnji predstavnik tiste generacije komunistov, ki je navijala za neposredne posege oblasti v družbene podsisteme. Če je Marjan Šarec odličen imitator nekaterih likov, pa pri svojem upravljanju države dobro posnema dolgoletnega šefa Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije Franceta Popita. Tudi na področju odnosa do državnih podjetij in medijev!
Celoten članek preberite v reviji Demokracija!
V tokratni reviji Demokracija preberite še:
Prihaja kazenski postopek po velenjsko
Pri spremembi kazenske zakonodaje ne gre za resničen premik v smeri kontradiktornosti in enakosti orožij, temveč predvsem za krepitev pregona z neznanimi in po vsej verjetnosti močno spornimi posledicami. V nadaljevanju pojasnjujemo zakaj. Poskusi nesorazmerne krepitve vloge policije v kazenskem postopku so v zadnjem letu doživeli številne kritike in tik pred koncem mandata Cerarjeve ekipe klavrno propadli. Donedavni minister za pravosodje Goran Klemenčič s predlogi spremembe kazenske zakonodaje ni pogorel le pred stroko, temveč tudi v parlamentu pred lastno koalicijo.
Intervjuja: Andrej Šircelj in Ivan Molan
»V krizi moramo biti trdni, ne krhki, in to na vseh področjih, tako gospodarskem, javnofinančnem in zasebnem. Breme naslednje krize bomo nosili mi in prihodnje generacije.« Njim je treba zagotoviti, da bodo negativni učinki čim manjši, nam je v intervju dejal poslanec SDS v Državnem zboru Republike Slovenije Andrej Šircelj.
»Najbolj ponosen sem, da mi je s povezovanjem uspelo v občini ustvariti sodelovanje tako med različnimi političnimi opcijami kot med občino in ljudmi. Skupaj smo ustvarili spodbudno okolje, ki je prineslo dobre rezultate na različnih področjih, od gospodarstva do izobraževanja,« je ponosen na svoje dosedanje dosežke župan občine Brežice Ivan Molan, ki mu je za zmago v prvem krogu zmanjkalo 20 glasov.
Protiustavni napad premierja na medije
Napad predsednika vlade Marjana Šarca na medije, ki stvarnost in dogajanja v njej razumejo drugače kot vladajoča kamarila levičarskih politikantov, ideoloških zaslepljencev in »watch dogov« društva za medijsko presstitucijo, je najhujši napad na svobodo medijev po osamosvojitvi. Tega si vsaj javno ni upala dovoliti niti samopašna vladavina Janeza Drnovška, ki je te stvari prek Gregorja Golobiča urejala v ozadju globoke države in ne javno.
Ukrajina se spominja! Svet spoznava!
Neustavljivo se vrti kolo zgodovine in že smo tik pred petinosemdeseto obletnico Holodomora (Gladomora) – namerno povzročene lakote, ki, če ni največja, je pa daleč najhujša grozota v zgodovini ukrajinskega naroda. Ukrajina je nedvomno država duhovno močnega in neodvisnega naroda, ki mu je uspelo preživeti v pogojih in okoliščinah ene najgrozovitejših humanitarnih katastrof – v času Gladomora, ki ga je načrtno organiziral stalinski režim, da bi zadušil ukrajinsko narodnoosvobodilno gibanje in fizično uničil kmete kot širšo socialno skupino prebivalstva.
Zločini iz sovraštva in raziskave
Urad OVSE za demokratične ustanove in človekove pravice (ODIHR) kot tudi nevladna organizacija Human Rights First sta objavila raziskavi o nasilnih dejanjih, spodbujenih zaradi nestrpnosti in sovraštva. Evropska komisija za boj proti rasizmu in nestrpnosti (ECRI) v svojih poročilih o državah predstavlja podatke in analize o takih zločinih kot tudi priporočila, kako se z njimi spopasti. »Zločini iz sovraštva – grd obraz rasizma, antisemitizma, strahu pred Romi, muslimani in istospolno usmerjenimi.«
Za Slovence usodno »ujedinjenje«
Prvega decembra 1918 so v Beogradu razglasili ustanovitev Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, kasnejše Jugoslavije, s katero so Slovenci brez možnosti samoodločbe in na pritisk zmagovalnih sil 1. svetovne vojne za več kot 70 let obtičali v tej umetno ustvarjeni balkanski državi. Ustanovitev Kraljevine SHS je bila tako za Slovence kot za druge južnoslovanske narode eden najusodnejših dogodkov 20. stoletja, po svoji zasnovi pa precej nepremišljena, nenaravna in po izvedbi nedemokratična.
Vabljeni k branju aktualnih, zanimivih in analitičnih kolumn!
Vabljeni k nakupu Demokracije! Z njo boste vedeli več!
