V novi reviji Demokracija objavljamo reportažo iz Bele krajine, ki kaže, da je slovensko-hrvaška schengenska meja zelo slabo varovana. Mejo smo si ogledali skupaj z vaškimi stražarji. Pišemo o plačah funkcionarjev in davčnih prihodkih države. Objavljamo intervjuja z odvetnikom Damijanom Terpinom, ki je analiziral dogajanje v Italiji in Sloveniji, ter etnologinjo Dušo Krnel Umek, ki je govorila o meji v Istri in izvoru Slovencev.
Premier Marjan Šarec in notranji minister Boštjan Poklukar trdita, da je meja med Slovenijo in Hrvaško dobro varovana. To milo rečeno ne drži. Njune trditve zanikajo številke, ki jih zbira policija. Slovenska meja s Hrvaško je prepustna kot cedilo. V prvih sedmih mesecih je mejo ilegalno prečkalo 7.415 oseb, kar pomeni enajst (11) ilegalcev na vsak kilometer meje. Samo za primerjavo. V istem obdobju je morsko mejo Italije prečkalo samo 0,4 migranta na kilometer, mejo Španije (morska meja in meja s Portugalsko) dobri trije (3), mejo z Grčijo nekaj več kot dva (2). To pomeni, da ima Slovenija za nezakonite prestope meje najbolj prepustno schengensko zunanjo mejo.
Celoten članek preberite v reviji Demokracija!
V tokratni reviji Demokracija preberite še:
Se državnim funkcionarjem obetajo višja plače?
Če se bo vladna koalicija odločila, da se razprava o spremembah funkcionarskih plač nadaljuje, se bo odločala med dvema možnostma. Prva bo predlog v okviru obstoječih razredov, druga možnost pa je, da bodo 65 plačnim razredom dodali še pet razredov. Na ministrstvu za javno upravo pripravljajo predlog povišanja plač funkcionarjev. Teh je po zadnjih podatkih 1.519. Gre za ministre, poslance, sodnike, revizorje računskega sodišča in druge. Za njihove plače bo šlo letos predvidoma 81,3 milijona evrov.
Vlada zapravlja s pomočjo visokih davčnih prihodkov
V prvih šestih mesecih letošnjega leta se je v državnih blagajnah nabralo kar 8,45 milijarde evrov davčnih prihodkov. To je 438 milijonov evrov več kot v istem obdobju lani in skoraj dve milijardi evrov več kot leta 2014. V petih letih smo v štiri državne javne blagajne plačali skoraj tretjino oziroma 31 odstotkov več davkov in prispevkov. Iz podatkov konsolidirane bilance javnega financiranja je razvidno, da se sestava prihodkov v državnih blagajnah precej spreminja. Čedalje več je davčnih prihodkov.
Intervjuja: Damijan Terpin in Duša Krnel Umek
Pogovarjali smo se z Damijanom Terpinom, zamejskim Slovencem in odvetnikom, ki se redno odziva na aktualne dogodke v Sloveniji, hkrati pa je eden najbolj iskanih slovenskih komentatorjev političnega dogajanja v Italiji. Pogovarjali smo se tudi z etnologijo, arhivsko svetnico, poznavalko istrske zgodovine in slovenskih korenin dr. Dušo Krnel Umek. Je dobra poznavalka slovenske zgodovinske narodnostne meje v Istri. Nedavno je imela na simpoziju v Bovcu predavanje z naslovom »Pozabljene ugotovitve slovenske znanosti iz 19. stol. in novo vedenje o staroselcih«.
Zakaj so ponosni, da so slovenski Američani?
Slovenski raziskovalni center v Ameriki, angleško Slovenian Research Center of America, je ob dnevu Proud to be Slovenian – Ponosen, da sem Slovenec, ki ga je slovenska skupnost v ZDA junija 2019 praznovala na Slovenski Pristavi v Ohiu v ZDA, izdal brošuro dr. Edija Gobca. V brošuri z naslovom Zakaj smo ponosni, da smo slovenski Američani oziroma angleško Why we are proud to be slovenian Americans so zbrani in izdani nekateri prispevki, ki so bili objavljeni v Slovenian American Timesu.
Helenistično obdobje Zahodne Evrope? (I)
Je zahodnoevropska civilizacija v zatonu? Se je polno izživela ter kot človeški in vsak organizem naravno pričakuje svoj konec, kar neizbežno velja za vse prejšnje civilizacije in kulture? Tako tudi za staro grško, antično civilizacijo po sijajnem vzponu klasične dobe, ki je bistveno oplodila evropsko kulturo in civilizacijo, velja tudi za njeno helenistično obdobje (323 do 30 pr. Kr.) po največji ozemeljski ekspanziji z osvojitvami Aleksandra Velikega in hkratnem umetnostnem razmahu, ki je kot polno izživeta postopno zatonila. Bila je to velika ideja svetovne države z močno razvito kulturo in hkrati s prvo kaljo smrti v sebi.
Obljuba socialnega tržnega gospodarstva
Doslej je veljalo prepričanje, da nevidne roke trga, ki jamči blaginjo, inovacije in individualne svoboščine, ne more nadomestiti država. Te zagovornike moramo spomniti, da smo takšen režim že imeli. Država je postala vrhovni razsodnik o sposobnosti podjetij za dodeljevanje posojil, diktat države o združevanju je bil brez možnosti upora, plače so bile zapovedane ne glede na uspešnost podjetja, inovacije so bile nezaželene, ker so bile moteče.
Salvini igralcu Geru: »Pelji si migrante domov!«
Richard Gere pozival Salvinija, naj odpre pristanišča migrantom. Propadajoča zvezda skuša z aktivizmom rešiti usihajočo kariero. Salvini je Gera pozval, naj si migrante z zasebnim letalom odpelje domov v Hollywood. Zaradi svojega nepopustljivega stališča o migracijah je italijanski notranji minister in predsednik Lige Matteo Salvini tarča napadov migrantoljubske globalistične druščine.
Vabljeni k branju aktualnih, zanimivih in analitičnih kolumn!
Vabljeni k nakupu Demokracije! Z njo boste vedeli več!
