Med sodniki velja prepričanje, da je treba energijo in čas vlagati v dobre odnose z višjimi sodniki in ne v delo. Takšno prepričanje oziroma delovanje potrjujejo v nadaljevanju opisana napredovanja, ki so le ena od najznačilnejših.
V sodstvu je napredovanje pogojeno z zvezami, s poznanstvi in prijateljstvi. Dejstvo je, da ne napredujejo tisti sodniki, ki so sposobni in najboljši. Ta trditev izhaja iz številnih člankov v medijih in ne nazadnje tudi iz intervjuja z dr. Urško Kežmah, nekdanjo predsednico Slovenskega sodniškega društva, ki je sodniške vrste zapustila tudi iz tega razloga. Kežmahova je črno sodniško togo zamenjala za vijolično odvetniško, njena odločitev pa je »odraz splošnega stanja v državni upravi, ne samo v pravosodju«, je aprila letos dejala za Večer.
Črno togo zamenjala za vijolično
Večer je pisal, da je bila Kežmahova mariborska okrožna sodnica, vodja pravdnega oddelka na Okrožnem sodišču v Mariboru in podpredsednica tega sodišča. Doktorirala je leta 2016 in je bila poleg sodniškega dela tudi predavateljica na mariborski pravni fakulteti. Sodniško togo je oblekla pred dobrim desetletjem. In zakaj se je sodnica, ki so ji njeni kolegi zaupali celo vodenje njihovega društva, odločila, da zapusti sodniške vrste? »Moja odločitev je odraz splošnega stanja v državni upravi, ne samo v pravosodju. Velikokrat najboljši in sposobni kadri žal nimajo možnosti napredovanja, plačni sistem je za sodnike še vedno zamrznjen in ni videti, da bo kmalu drugače,« je pojasnila. Glede dela v sodniškem društvu pa je tedaj dejala: »Delo v sodniškem društvu sem sprejela kot izziv in se ga lotila z vso odgovornostjo. Uspeli smo z nekaterimi pozitivnimi spremembami, ostalo pa je še veliko izzivov. Moje delo bodo sedaj nadaljevali drugi. Prepričana sem da prav tako zagnano. Slovensko sodniško društvo ima veliko potenciala in sposobnih sodnikov, zato me njegova prihodnost ne skrbi.«
Kdo predlaga napredovanje?
Na podlagi Zakona o sodniški službi je za izdelavo ocene sodnikovega dela pristojen personalni svet. Za izdelavo ocen okrajnih in okrožnih sodnikov je pristojen personalni svet višjega sodišča, za izdelavo ocen višjih sodnikov je pristojen personalni svet vrhovnega sodišča. Če personalni svet višjega sodišča »ugotovi«, da sodnik izpolnjuje pogoje za hitrejše napredovanje, se sodni svet v oceno ne spušča in potrdi takšno napredovanje. Seveda pa so ocene dela posameznega sodnika zelo velikokrat pogojene s prijateljskimi vezmi in z navezami z višjimi sodniki. Med sodniki velja po naši informacijah celo prepričanje, da je treba energijo in čas vlagati v dobre odnose z višjimi sodniki in ne v delo. Takšno prepričanje in delovanje pa potrjujejo v nadaljevanju opisana napredovanja, ki so ena od najznačilnejših.
Kriterij je prijateljstvo z nadrejenimi
Dejstvo je, da so za izdelavo ocene dela sodnika prve stopnje pomembne socialne povezave, ki jih ima ta s kolegi nadrejenega višjega sodišča, kajti le-to izdeluje ocene. Pri tem je zanemarljivo, koliko, kaj in kako kvalitetno sodnik dela. Pomembno je, ali ima na višjem sodišču prijatelje in ali je všeč kolegom višjega sodišča, ki zanj izdeluje oceno sodniške službe…
Celoten članek preberite v reviji Demokracija!
Petra Janša
