V novi reviji Demokracija pišemo o protestu Rešimo Slovenijo na Prešernovem trgu v Ljubljani in zahtevah, ki jih je predstavil predsednik SDS Janez Janša. Opozarjamo na onečaščeno morišče v Kočevskem rogu in škandalozno odločitev večine sodnikov ustavnega sodišča v primeru zakona o tujcih ter lažeh ustavnega sodnika Mateja Accetta, ki je politično kontaminiran. Pogovarjali smo se z Alešem Mikelnom in Sigrid Berko.
Četrtek, 10. oktober, je bil za Slovenijo pomemben dan – zgodil se je namreč prvi veliki protestni shod po prihodu sedanje vlade z Marjanom Šarcem na čelu. Shod Rešimo Slovenijo je na ljubljanski Prešernov trg privabil okoli pet tisoč ljudi z željo po temeljitih spremembah. Shod se je začel z mašo v frančiškanski cerkvi na Prešernovem trgu; cerkev je bila, zanimivo, polna. Mašo je vodil pater Edvard Kovač ob somaševanju še treh duhovnikov, kakšne izrazite močne spodbude protestnikom pa ni bilo. Je pa glavni mašnik vseeno poudaril, da so domoljubi v tej cerkvi vedno dobrodošli.
Čas, ko ni več časa
Po zadnji pesmi v cerkvi je bilo zunaj na Prešernovem trgu zbrano že precej ljudi. Začelo se je z glasbenim programom, ki so ga oblikovali Alfi Nipič, Oto Pestner, skupina Pepel in kri ter Domen Kumer. Kljub množici ljudi trg ni bil povsem poln, je pa res, da se je govornike dobro slišalo le na osrednjem delu trga – tisti, ki so stali ob strani ali na Tromostovju, so slišali (in razumeli) bolj malo. Na eni od stojnic pri stopnicah frančiškanske cerkve so zbirali podpise za peticijo (točke peticije je v govoru, ki ga objavljamo posebej, naštel Janez Janša).
Celoten članek preberite v reviji Demokracija!
V tokratni reviji Demokracija preberite še:
Ogrozili Slovenijo in njene državljane!
Osem sodnikov Ustavnega sodišča Republike Slovenije od devetih je razveljavilo del domnevno spornega člena zakona o tujcih, ki je slovenski policiji omogočal, da bi v času izrednih razmer lahko zaprla državno mejo in s tem preprečila destabilizacijo slovenske države. Spomnimo. Leta 2017 je bila sprejeta novela zakona o tujcih, ki je organom pregona omogočala, da v primeru, ko poslanci državnega zbora izglasujejo izredne razmere, na meji zavrnejo vsakogar, ki želi vstopiti v državo. To se je nanašalo predvsem na migrante, ki bi jih vrnili nazaj, če bi ilegalno prestopili mejo.
Onečaščeno morišče v Kočevskem rogu
Preiskava komunističnih morišč na slovenskih tleh se nadaljuje. Vladna komisija za reševanje problematike prikritih grobišč se že nekaj časa ukvarja s sanacijo in preiskavo morišča Pod Macesnovo gorico na Kočevskem, kjer je zakopanih najmanj 1.500 žrtev pokolov. Morišče Pod Macesnovo gorico je pomembno zlasti zato, ker je bilo tam pobitih največ slovenskih vojnih ujetnikov, ki so bili pripeljani na Kočevsko, čeprav vsakoletna spominska slovesnost poteka na drugi lokaciji, in sicer pri breznu Pod Krenom, kjer naj bi bili pobiti predvsem ujetniki drugih narodnosti. Srh pa vzbuja predvsem dejstvo, kako so komunisti še dolgo po storjenih pokolih onečaščali posmrtne ostanke žrtev.
Intervjuja: Aleš Mikeln in Sigrid Berko
Pogovarjali smo se z Alešem Mikelnom, predsednikom uprave zdravstvene zavarovalnice Vzajemna, ki opozarja, da v vsakem resnem zdravstvenem sistemu obstaja kombinacija javnega in zasebnega denarja. Pogovarjali smo se tudi z veleposlanico Republike Avstrije v Sloveniji Sigrid Berko, ki je dejala, da so povezave med državama raznolike. Veliko je čezmejnih projektov na področjih mladih, kulture, turizma in gospodarstva, ki povezujejo ljudi z obeh strani meje. Zelo dejavni sta avstrijska Štajerska in Koroška.
Šarčeva vlada zopet siromaši Koroško
Vlada je nedavno sprejela sklep o ustanovitvi delovne skupine za ukinitev Stanovanjskega podjetja Ravne na Koroškem in podjetja Spekter iz Trbovelj. Želja po ukinitvi ni nova, tokrat pa so se je lotili povsem resno. Vlada Marjana Šarca je spet napovedala siromašenje Koroške. V prihodnjih mesecih namreč nameravajo ukiniti Stanovanjsko podjetje Ravne na Koroškem, d. o. o., in ga priključiti Stanovanjskemu skladu Republike Slovenije. Poleg ravenskega stanovanjskega podjetja podobna usoda čaka še trboveljski Spekter. Obe podjetji sta v lasti sklada.
Neverjetna hinavščina levo liberalnih elit
Migrantoljubcev ne zanimajo posledice množičnih migracij. Hinavščina levo liberalnih elitistov. Racketova pomaga spreminjati Evropo v multikulturno greznico, v kateri pa sama ne namerava živeti. Med migranti se skrivajo tudi kriminalci. Že davno je jasno, da je levo liberalnim elitam prav malo mar za posledice množičnih migracij iz tretjega sveta, ki jih tako vneto zagovarjajo.
Vabljeni k branju aktualnih, zanimivih in analitičnih kolumn!
Vabljeni k nakupu Demokracije! Z njo boste vedeli več!
