Piše: M. B.
V novi številki revije Demokracija pišemo o izdajalskem sestanku leve opozicije s takratnim jugoslovanskim predsednikom vlade Antejem Markovićem tik pred osamosvojitvijo, težavnem sprejemanju slovenskih državnih simbolov junija 1991 in grozljivem komunističnem terorju leta 1945, ki je še danes viden na več kot sedemsto moriščih po vsej Sloveniji. Objávljamo intervjúja s pòdžupanom Celôvca Lójzetom Dolínarjem in veteránom vôjne za Slovénijo Jóžetom Svetíno. Z Demokracíjo bóste védeli vèč!«
»Vedeli so, da lahko našo vlado vržejo kadarkoli, in sicer po formuli, ki so jo prvič že 12. junija 1991 razlagali na izdajalskem sestanku takratnemu predsedniku jugoslovanske vlade Anteju Markoviću«, je v predgovoru dopolnjenih Okopov v začetku leta 2014 zapisal Janez Janša.
Janša je takrat pisal o svoji drugi vladi, hkrati pa je opozoril, kako je postkomunistično omrežje že pred slovensko osamosvojitvijo razmišljalo, da bi zrušilo Demosovo vlado. Spomnimo. Dvanajstega junija 1991 je prišel v Ljubljano predsednik Zveznega izvršnega sveta Socialistične federativne republike Jugoslavije Ante Marković. Kot se je tega dogodka spominjal Janez Janša v Premikih leta 1992, je kakor med svojimi prejšnjimi obiski tudi tedaj zahteval denar (od carin), v zameno pa ponujal svoje posredovanje pri Veljku Kadijeviću.
Slednji je bil takrat zvezni sekretar za ljudsko obrambo in je vedno znova grozil, da bo vojska posredovala v Sloveniji, če ta ne bo dala nabornikov, denarja za vojsko in zvezne organe. Marković je v podkrepitev svoje zahteve s seboj pripeljal admirala Staneta Broveta, ki je bil Kadijevićev namestnik.
Celoten članek preberite v reviji Demokracija!
V tokratni reviji Demokracija preberite še:
Simboli slovenske države in težavna pot do njih
Zgodovina Slovencev, ki je bistveno daljša od zgodovine samostojne in demokratične države Republike Slovenije, je v svojem časovnem toku ustvarila nekaj simbolnih točk, ki so zarezane v naš zgodovinski spomin in iz njih črpamo svojo nacionalno bit. Karantanski grb in karantansko pokrivalo, knežji kamen z Gosposvetskega polja, Brižinski spomeniki, grbi slovenskih dežel, zlasti dežele Kranjske, mogočna dinastija grofov Celjskih, lipov list, najvišja gora naše dežele Triglav in slovenska tribarvna narodna zastava so izviri, iz katerih so pred tridesetimi leti poskušali izhajati tudi pri iskanju najustreznejših rešitev za uradne državne simbole nove države, kakršni so grb, zastava in himna Republike Slovenije.
Opozicijska histerija pred vodenjem Sveta EU
Drugo predsedovanje Svetu Evropske unije pod vodstvom vlade Janeza Janše se neizbežno bliža, stanje na levici pa vedno bolj meji na histerijo. Lani so bili napadi bolj premišljeni in zelo dobro pripravljeni, celo uigrani z glavnimi mediji, kot je nacionalna TV Slovenija. Tarčin konstrukt maske in respiratorji, zavajanje o »višanju plač funkcionarjem«, dobro plasirana propagandna akcija, da smo imeli jeseni in pozimi najstrožje ukrepe za obvladovanje COVID-19 v Evropski uniji, in še bi lahko naštevali. Vsak teden, ko smo bliže 1. juliju, pa histerija narašča hkrati, z njo pa pada prepričljivost političnih konstruktov.
O osamosvojitvi Republike Slovenije leta 1991
Pri založbi Nova obzorja, ki izdaja revijo Demokracija, smo ob 30. obletnici slovenske osamosvojitve pripravili posebno 164-stransko Demokracijo Magazin, v kateri smo objavili tri intervjuje z osamosvojitelji; z Lojzetom Peterletom, s Petrom Jambrekom in z Igorjem Bavčarjem. V posebni številki Demokracije si tako lahko preberete uvodni komentar odgovornega urednika Jožeta Biščaka z naslovom »1991, sveti čas slovenskega naroda« in številna osamosvojitvena razmišljanja, ki so jih napisali priznani slovenski intelektualci oziroma znane osebnosti iz slovenske družbeno-politične scene in še bi lahko naštevali.
Intervjuja: Lojze Dolinar in Jože Svetina
Z magistrom Lojzetom Dolinarjem, ki je nedavno postal celovški podžupan, smo se pogovarjali o njegovi družini, karieri, avstrijski in slovenski politiki, koroških Slovencih in športu. Dolinar: »Poleg funkcije podžupana sem tudi član mestne vlade. Kot član mestne vlade sem referent za stanovanja, sanacijo in novogradnjo stanovanj, za energetiko, varstvo podnebja in okolja ter za evropske zadeve, čezmejne projekte in partnerska mesta. Zavzemam pa se tudi za sožitje in mirno sobivanje obeh narodnosti v Celovcu, tako slovenske kot nemške. Koroška je domovina, Celovec pa glavno mesto tako nemško kot slovensko govorečih deželanov.« O tem, kako je doživel osamosvojitveno vojno za Slovenijo leta 1991 pa nam je pripovedoval veteran vojne za Slovenijo, upokojeni policist Jože Svetina iz Kozine, ki se spominja napetosti pred izbruhom in poniževalnih opazk o osamosvajanju v stikih s starešinami JLA.
Komunistični teror in še danes vidne posledice
V teh mesecih leta 1945 se je začel komunistični teror, kakršnega Slovenci v svoji zgodovini nismo doživeli. V 5. poročilu Komisije Vlade RS za reševanje vprašanja prikritih grobišč Jože Dežman zapiše, da je v obravnavi več kot 700 lokacij prikritih grobišč in morišč. Dežman: »Še vedno pa nismo na točki, da bi bila pravica do groba in spomina za vse žrtve nesporna. Središče odpora proti takemu razumevanju urejanja vojnih grobov je mestna občina Ljubljana z županom Zoranom Jankovićem, ki ponavlja nenavadno, netočno in neresnično izjavo, da v Ljubljani ne bo ‘domobranskih’ oz. ‘izdajalskih spomenikov’. Pa jih ima celo vrsto. Prav tako je razprave vredno njegovo stališče, da Romi, ki so jih umorili partizani, ne smejo biti pokopani na Žalah. Dialog o ureditvi domobranskega pokopališča na Orlovem vrhu pa ni bil niti začet …«
Odkrite nepravilnosti na Šahovski zvezi Slovenije
Evropski poslanec Milan Brglez iz vrst stranke SD je v težavah. Inšpektorat za šolstvo in šport je namreč v izrednem inšpekcijskem nadzoru v Šahovski zvezi Slovenije, ki ji predseduje prav Brglez, ugotovil številne nepravilnosti pri porabi javnih sredstev. Inšpektorat za šolstvo in šport je opravil izreden inšpekcijski nadzor v Šahovski zvezi Slovenije (ŠZS), ki jo od marca 2019 vodi Milan Brglez, evropski poslanec iz vrst SD in nekdanji predsednik državnega zbora, ter ugotovil vrsto nepravilnosti pri porabi javnih sredstev, ki bi morala biti porabljena namensko.
Karantanija, krščanstvo in fevdalizem
Dr. Stane Granda: Dejstvo je, da je slovenski jezik slove(a)nski. Slovenci smo zahodni del tistih, ki so živeli na območju današnje Slovaške, Slavonije (Ogrske), Avstrije in Slovenije. Sedež Samove plemenske zveze je bil verjetno na teritoriju Dunaja, ne Nitre. Karantanija s svojimi knezi je bila sredi 7. stoletja del Samovega »kraljestva«. Obsegala je Koroško, segala je tudi v Podravje, nikoli pa ni zajemala vseh Slovencev. Tudi Karniolci, ki nam jih vsiljujejo kot narod in nadomestilo za Karantance, katerih naj ne bi smeli prištevati k Slovencem, je samo označevanje tistih Slovencev, ki živijo v Karnioli, katere ime je antičnega izvora in ne posledica slovenskega poimenovanja.
Vabljeni k branju aktualnih, zanimivih in analitičnih kolumn!
Vabljeni k nakupu Demokracije! Z njo boste vedeli več!
