V teh dneh Slovenska demokratska stranka slavnostno praznuje trideseto obletnico svojega nastanka. Gre za stranko, ki ji je ves čas šlo »za stvar«, kot bi rekel njen nekdanji predsednik Jože Pučnik. SDS je ves čas nosilka slovenske državnosti in prizadevanj za njeno dokončno demokratično osvoboditev.
V tem članku bomo na kratko orisali nastanek, razvoj in delovanje SDS, ki je nedvomno najpomembnejša politična stranka v Sloveniji. Pri tem se bomo naslonili na knjigi dr. Milana Zvera Dvajset pomladi SDS, ki je izšla pred desetimi leti, in knjigo Trideset let zvestobe Sloveniji, ki je izšla v teh dneh. Seveda pa bo poudarek na ustanovitvi stranke.
Prve politične zveze
V osemdesetih letih prejšnjega stoletja smo bili priča razkroju totalitarnega komunističnega režima, postopni demokratizaciji in slovenski pomladi. Prva javna pobuda za ustanovitev politične stranke je bila dana v času znamenite litostrojske stavke decembra 1987. 12. maja 1988 je prišlo v Unionski dvorani v Ljubljani do ustanovitve Slovenske kmečke zveze, ki pa se je izrekala za interesno združenje kmetov. A pravi začetek ustanavljanja političnih zvez se je začel v začetku leta 1989. Slovenska demokratična zveza je bila ustanovljena 11. januarja 1989, Socialdemokratska zveza Slovenije pa 16. februarja 1989. Kmalu so jima sledile še druge zveze in stranke.
Nastanek SDZ
Med najznamenitejše politične projekte razvijajoče se civilne družbe v Sloveniji po mnenju Milan Zvera zagotovo sodi ustanovitev Slovenske demokratične zveze. »Ideja o novi organizacijski povezavi slovenskih kulturnih delavcev ali bolje slovenskih razumnikov je izšla iz pobude, dane že na 1. zboru slovenskih kulturnih delavcev 2. junija 1988. Pri tem je imel ključno vlogo Dimitrij Rupel. Naletela je na ugoden odmev tudi pri Društvu slovenskih pisateljev in Slovenski matici. Iniciativni odbor je pod Ruplovim vodstvom 12. oktobra 1988 sprejel programske teze prihodnje zveze, predstavil pa jih je na 2. sklicu Zbora slovenskih kulturnih delavcev sredi novembra 1988. Decembra 1988 jih je šef slovenske partije ostro kritiziral, še posebej tezo, da je Jugoslavija le pogodbena skupnost, in pa to, da se v nastajajoči demokratični zvezi odpovedujejo socializmu in samoupravljanju. Teze so v javnosti močno odmevale. Konsenza o tem, da bi se organizirali kot politična organizacija, v vodstvu nastajajoče zveze še ni bilo. Potrebo po politični organiziranosti je poudarjal zlasti filozof dr. Ivo Urbančič, ki je bil eden od osrednjih akterjev znamenite 57. številke Nove revije, v Društvu slovenskih pisateljev pa mag. Rudi Šeligo. Kmalu je to stališče prevladalo. 11. januarja 1989 se je tako okoli 1.500 ljudi zbralo v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma. Dimitrij Rupel je bil izvoljen za predsednika. Člani Izvršnega odbora SDZ so postali Janez Janša, Ivan Oman, Veno Taufer, Alojz Križman, Hubert Požarnik, Tomaž Pisanski, Samo Resnik in Boštjan M. Zupančič.
Celoten članek si lahko preberete v novi Demokraciji.
