V novi številki Demokracije objavljamo ekskluzivni intervju s sodnikom Zvjezdanom Radonjićem, ki ga preganja globoka država preko svojih sodnih izpostav. V intervjuju brez dlake na jeziku razkriva razmere v slovenskem sodstvu. Kot pravi, ljudje, ki bi morali že zdavnaj sedeti za zapahi, pošiljajo v postopke tiste, ki se jim ne udinjajo, ščitijo sebe in zveste. Sicer pa v Demokraciji pišemo predvsem o tem, kako je premier Janša na pogajanjih v Bruslju s pomočjo zaveznikov izpogajal rekordnih deset milijard evrov iz evropskih sredstev, od tega je dve tretjini nepovratnih sredstev.
Kot kaže, se Slovenija, ki bo prihodnje leto predsedovala Svetu Evropske unije, vrača med vplivne države na evropskem zemljevidu. Največ je k temu pripomogla zamenjava vlade marca letos. Posledično je na pogajanjih o finančni konstrukciji pomoči članicam EU ob koronakrizi Slovenija veliko pridobila.
Vse od petka, 17. julija, so v Bruslju potekala trda in intenzivna pogajanja o svežnju sredstev za obnovo po pandemiji COVID-19, ki dejansko še vedno traja, in o proračunu za obdobje med letoma 2021 in 2027. Proračun EU naj bi znašal 1074 milijard evrov, medtem ko bi bilo v sveženju za pomoč 750 milijard evrov. Ta sredstva so pomembna predvsem zato, ker so bila razdeljena med posamezne države, pri čemer pa je bilo veliko odvisno od pogajalcev iz posameznih držav pa tudi od razmerja sil, ki se je po brexitu močno spremenilo. Po večdnevnih trdih pogajanjih je postalo jasno, da je iz omenjenega svežnja Slovenija iztržila več, kot je pričakovala v najbolj optimističnih napovedih. Glavni pogajalec je bil v tem primeru premier Janez Janša, ki je sicer star znanec evropskega parketa in je bil v mesecu juliju, še pred začetkom pogajanj, na delovnem obisku v Bruslju, med drugim se je srečal s predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen. No, na zadnjem srečanju v Bruslju pa je Slovenijo zastopal v Evropskem svetu, in to več kot dostojno.
Celoten članek si lahko preberete v tedniku Demokracija!
V novi Demokraciji lahko še preberete:
Intervjuja: Zvjezdan Radonjić in Klemen Peran
Zvjezdan Radonjić, sodnik, ki si največ upa, je v intervjuju za Demokracijo dejal, da politična oblast, »ki si bo upala dregati v ta skrbno vzpostavljeni, desetletja negovani sistem, si bo nakopala resen glavobol.« Predsednik Študentske organizacije Slovenije Klemen Peran pa je spregovoril o delovanju ŠOS in njenem sodelovanju v politiki.
Primer(i), ki si zasluži(jo) mednarodno pozornost
Sodnik Zvjezdan Radonjić je v pogovoru za Demokracijo dejal, da je prejel nov set predlogov za uvedbo disciplinskega postopka, ki ga bomo v nadaljevanju podrobneje predstavili. Še prej pa bomo namenili nekaj besed zadevi Sablič, saj noben medij ne izpostavlja v nebo vpijočo sodno sramoto, ki si jo je dovolilo Okrožno sodišče v Ljubljani. To je namreč zavrnilo zahtevo za preiskavo zoper Franca Sabliča, sodnega izvedenca balistične stroke v zadevi Novič.
V letu 2019 se je zadolženost občin povečala
Slovenske občine so bile lani skupno zadolžene za 922,7 milijona evrov, kar je bilo za dobrih 8 odstotkov več kot leto pred tem, ko je dolg zanašal 852,9 milijona evrov. Povprečno so občine vsakega prebivalca zadolžile za dodatnih 449 evrov, dolg na prebivalca je bil višji za dobrih 7 odstotkov.
V ZDA na pohodu črni rasizem
Črni rasizem je v zadnjih desetletjih začel svoj pohod družbene (samo)promocije. Demonstracije Black Lives Matter, ki smo jim priča v zadnjih tednih, so le njegova eskalacija. Naivni ameriški in evropski belci v imenu lažne humanosti sprejemajo nekaj, kar je sovražno naperjeno proti njim.
Spremenjena razmerja moči v EU
Poljska in Madžarska odbili politično pogojevanje financiranja. Dolgotrajno usklajevanje glede proračuna in stimulacijskega paketa. Varčna četverica skoraj uravnotežila razmerje med nepovratnimi sredstvi in posojili. Pariz in Berlin nista več vsemogočna.
Poskušajo škodovati predsednikovi reelekciji kot v času Reagana
Ameriška levica v svojem boju proti vnovični izvolitvi Donalda Trumpa za predsednika ZDA ne izbira sredstev. Divjanja in razsajanja po ameriških mestih, ki smo jim priča v zadnjih mesecih, so del tega boja proti predsedniku Trumpu. Nasilne levičarske organizacije, kot so BLM, Antifa in podobne, poskušajo torej z nasiljem in s sejanjem kaosa zasenčiti pozitivne spremembe, ki jih je uvedla Trumpova administracija. Pri tem sicer niso izvirni, podobno se je dogajalo že pred štiridesetimi leti, sicer precej manj obsežno, a vendarle.
Vabljeni k branju aktualnih, zanimivih in analitičnih kolumn!
Vabljeni k nakupu Demokracije! Z njo boste vedeli več!
