Piše: Petra Janša
Na referendumskem glasovanju 23. novembra se bomo izrekali o podpori zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Zakon bo na referendumu zavrnjen, če bo proti glasovalo več volivcev kot za in bo dosežen zavrnitveni kvorum – ta zdaj znaša 339.205 glasov.
Predstavniki zdravniških organizacij in zdravnikov so prejšnjo sredo na novinarski konferenci jasno izrazili nasprotovanje zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Omenjenemu zakonu tako nasprotujejo predstavniki Slovenske medicinske akademije, Komisije RS za medicinsko etiko, Slovenskega zdravniškega društva, Zdravniške zbornice Slovenije in Katedre za medicinsko etiko Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani ter več organizacij, povezanih s paliativno oskrbo. Po njihovem mnenju zakon odpira vrata zlorabam, ogroža etiko zdravniškega poklica in zavaja javnost z videzom sočutja, medtem ko bi dejansko lahko poglobil stiske bolnikov in njihovih svojcev. Sodelujoči na novinarski konferenci so še ocenili, da večina zdravnikov pri izvajanju zakona ne bo želela sodelovati.
Visoko tveganje za zlorabe
Strokovnjaki so se strinjali, da bi zakon prinesel velike spremembe v razumevanju dostojanstva življenja. Zaskrbljeni so, da bi uveljavitev zakona kasneje vodila v razširitev pravice do samomora, ter opozorili, da je neznosno trpljenje težko opredeliti. Dodali so, da zdravstvena stroka v pripravo zakona ni bila vključena. Družinska zdravnica Polona Campolunghi Pegan je opozorila, da se starejši in hudo bolni pogosto počutijo kot breme svojcem. Ocenila je, da bi zakon zato številne, ki niso nikoli razmišljali o samomoru, spodbudil, da se o tem odločajo. Prepričana je, da bi morali v Sloveniji o tej temi razmišljati šele ob ustrezno urejeni paliativni oskrbi. »Zakon prihaja v času, ko več kot 150.000 ljudi v Sloveniji nima osebnega zdravnika, paliativna oskrba pa ostaja sistemsko zapostavljena,« je izpostavila. Prav tako bi zakon po njenih besedah omogočil dostop do pomoči pri smrti tudi kroničnim bolnikom in invalidom, pri čemer »neznosno trpljenje nikjer ni jasno opredeljeno«. To po njenem mnenju ustvarja visoko tveganje za zlorabe in družbeni pritisk na najranljivejše. Družinska zdravnica je ob tem še opozorila, da smrt po aplikaciji učinkovine »ni vedno umirjena, ni vedno neboleča, ni vedno hitra«. »Dogaja se, da ljudje umirajo po več ur,« je dejala in dodala, da nikjer v zakonu ni določeno, kaj naj zdravnik in medicinska sestra storita v primeru zapletov.
Celoten članek si lahko preberete v novi številki Demokracije!
Tednik Demokracija – pravica vedeti več!
