Piše: Gašper Blažič
Da tranzicijska levica nikoli ni prelomila s svojo totalitarno preteklostjo (če odštejemo nekatere posameznike), je tako ali tako znano. To se navsezadnje kaže tudi v praksi.
Ne gre namreč samo za ideološka stališča vladajočih strank, pač pa tudi za način, kako te vodijo državo. Poročali smo že, da je trojica poslank Gibanja Svoboda vložila odškodninsko tožbo proti Demokraciji zaradi naslovnice lani jeseni, kar je sicer le višek bizarnosti – sploh če pomislimo na zadnji veliki izbruh svobodnjaške poslanke Lene Grgurevič, ki se je znova brutalno spravila na Janeza Janšo.
Zlorabili papežev pogreb
Zanimivo je, kako so v teh dneh nekateri obskurni spletni portali začeli razširjati hvalnice o tem, kako je slovenski narod pred tremi leti naredil epohalni korak za našo državo, s tem ko je dal glas za Gibanje Svoboda. Svoje pa so dodale še javnomnenjske ankete, ki zaznavajo dvig podpore premierju Golobu po razkritju njegovih afer v zvezi z letovanjem pri prijatelju Tomažu Subotiču. Očitno je k dvigu podpore nekoliko pripomogla tudi »izjemno dostojanstvena« drža Goloba in Tine Gaber na pogrebu papeža Frančiška, v zvezi s katerim je Golob obljubljal tridnevno žalovanje, a ga je nazadnje skrajšal na en dan.
Papežev pogreb pa je bil v očeh sedanjih oblastnikov pravzaprav le uvertura v vsakoletno aprilsko-majsko blaznenje v spomin na dogodke, ki jih je predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič – slednja se sedaj tudi uradno kaže s svojim novim partnerjem Borom Zuljanom – razglasila kar za temelje slovenske državnosti. Na tem mestu ne bomo ponavljali njenih besed, niti povzemali dogajanja, kako je predsednica republike takoj po vrnitvi iz Rima položila venec pred Vidmarjevo vilo. In predavala o miru in svobodi.
Celoten članek si lahko preberete v novi številki Demokracije!
Tednik Demokracija – pravica vedeti več!
