Piše: G. B.
V novi številki revije Demokracija preberite, kako večina sodnikov in sodnic na Ustavnem sodišču Republike Slovenije lakajsko služi Golobovi levičarski vladi. Sodstvo je tako povsem podrejeno vladajoči tranzicijski levici. Razgaljamo sodno policijsko zlorabo oblasti v primeru nekdanjega sodnika Zvjezdana Radonjića ter pišemo o izstopu Anžeta Logarja iz SDS ter kako prestopnike, ki menjajo stranke, ščiti ustava. Pišemo tudi, kako botri iz ozadja pripravljajo vrnitev Karla Erjavca, hkrati pa spodkopavajo stranko Glas upokojencev. Objavljamo intervjuja z dr. Pavlino Bobič in Tomažem Meršetom. Z Demokracijo boste vedeli več!
Ustavno sodišče je prejšnji torek s 5 glasovi za in 3 glasovi proti zavrglo zahtevo opozicijskih SDS in NSi za presojo ustavnosti in zakonitosti sklepa o priznanju Palestine, češ da nima pristojnosti za presojo sklepa o priznanju države. Omenjena odločitev je tako še ena v vrsti odločitev, ki nakazuje, da je večina ustavnih sodnikov lakajev, ki služijo levim oblastnikom – ta čas Golobovi vladi. Kot je v svoji kolumni zapisal Vinko Gorenak, so pred več kot letom dni štirje ustavni sodniki razveljavili odločitev petih ustavnih sodnikov, ki so zadržali izvajanje zakona o RTV Slovenija v delu, ki se je nanašal na vodenje te pomembne institucije. »Tako so omogočili, da se je predčasno in nasilno končal zakoniti mandat prejšnjega vodstva RTV, kar je proti vsem pravnim in demokratičnim normam. To pa še ni vse. Predsednik Ustavnega sodišča RS Matej Accetto je dal jasno vedeti, da ustavni sodniki, ki prednostno (več kot leto dni) odločajo o tem, ali je zakon o RTV ustaven ali ne, sploh ne bodo odločili. Po več kot letu dni vidimo, da je to res,« je opozoril Gorenak in dodal: »Že takrat se je govorilo o tem, da si Accetto s to uslugo levi politiki in Golobu menda kupuje mesto sodnika nekje na evropskem nivoju. Te dni so te informacije znova zakrožile in nič čudnega ne bi bilo, če bi se to tudi dejansko zgodilo.«
Celoten članek si lahko preberete v novi tiskani izdaji Demokracije!
V novi Demokraciji še preberite:
Primer Radonjić ali ko »kadija tuži, kadija sudi!«
Nekoč eden najuglednejših kazenskih sodnikov je postal trn v peti globoki državi, ko je na sojenju v zvezi z umorom dr. Janka Jamnika dosodil, da za krivdo dr. Milka Noviča ni dovolj dokazov. To mu je stara nomenklatura zelo zamerila in ga na silo odstranila iz sodniških vrst. Na Zvjezdana Radonjića so se zdaj spravili tudi z represijo. Sodni senat celjskega okrožnega sodišča je prejšnji četrtek nekdanjega sodnika zaradi domnevnega obrekovanja in razžalitve ljubljanske sodnice Andreje Sedej Grčar in ljubljanske tožilke Blanke Žgajnar obsodilo na enotno denarno kazen v višini devet tisoč evrov. Prav toliko je zahtevalo tožilstvo, senat pa je temu v celoti ugodil. Kot bi rekli južno od nas, »kadija tuži, kadija sudi«, pomeni pa negacijo načela delitve oblasti, ki ga je v evropsko pravno in politično tradicijo vnesel baron Charles de Montesquieu v 18. stoletju. Ta delitev je namreč postala osnova za demokratično in pravično ureditev, ki naj bi varovala temeljne pravice in svoboščine tako posameznikov kot skupin – namreč delitev oblasti na sodno, zakonodajno in izvršno*.
Logar izstopil, ustava pa ščiti prestopnike
Ob Logarjevem izstopu je predsednik SDS Janez Janša spomnil na pogodbeno zavezo, ki jo podpišejo vsi poslanci. V primeru izstopa iz stranke so namreč dolžni poravnati vse stroške predvolilne kampanje, pričakuje pa se tudi, da vrnejo poslanski mandat. No, za zdaj tega še ni storil nobeden od poslancev, saj so odstopi poslancev DZ načeloma zelo redki, predvsem če se to zgodi v povezavi z izstopom iz stranke. Logar je že nakazal, da ne namerava odstopiti kot poslanec, kar je izrazil tudi v pogovoru za Radio Ognjišče, in sicer ne glede na to, da je leta 2022 sam podpisal pogodbo, ki ga k temu zavezuje. Res pa je, da je bila že leto prej znana odločba vrhovnega sodišča (za katero Logar ve in se nanjo tudi sklicuje), da nobena pogodba s poslanskimi kandidati ne zavezuje izvoljenih poslancev k temu, da vrnejo svoj poslanski mandat in prepustijo mesto naslednjemu na listi v volilni enoti (v tem primeru bi bil to Domen Cukjati, ki je v tretji volilni enoti kot kandidat SDS dosegel četrti najboljši izid na listi).
Intervjuja: dr. Pavlina Bobič in Tomaž Merše
»Komunisti so pobili skoraj polovico romske populacije v Ljubljanski pokrajini, medtem ko so samo med majem in junijem 1942 iztrebili večino Romov na območju, ki so ga obvladovali partizani,« je v intervjuju za Demokracijo povedala zgodovinarka dr. Pavlina Bobič. Kot pravi, so brutalne komunistične likvidacije v skrajno ustrahovanih prebivalcih slednjič izzvale odpor oz. jasno spoznanje, da se bodo ob brezbrižnosti okupacijske oblasti morali zaščititi in organizirati sami.
Dolgoletni vodja društva Družinska pobuda Tomaž Merše pa je kritičen do družinske politike sedanje vlade. »Od vlade, ki razglaša slogane svobode, spoštovanja različnosti in spoštovanja možnosti izbire, bi pričakovali, da bo predlagala rešitve, ki širijo svobodo in možnosti izbire po načelu »moja družina, moja izbira«, ne pa takšnih, ki te možnosti in svobodo izbire krčijo. Predlagatelj žal ne navede nobenih argumentov, zakaj bi bilo dobro, da še poslabšajo položaj staršev, ki morda zaradi urnikov zaposlitve vrtca preprosto ne morejo učinkovito uporabljati in so prisiljeni poiskati druge rešitve ali pa preprosto želijo poskrbeti za vzgojo in varstvo svojih otrok na drugačen način. Zato sprašujemo zakaj,« je med drugim dejal.
Velik prevarant se vrača, spor v Glasu upokojencev
Erjavec je doslej sodeloval v vladnih koalicijah obeh opcij, stranka DeSUS pa je dejansko vidnejšo vlogo v vladah dobila šele od leta 2004 dalje, ko je Erjavec kot dotedanji državni sekretar na ministrstvu za pravosodje s člansko izkaznico LDS (pred tem pa SKD in SLS) nepričakovano postal obrambni minister v prvi Janševi vladi, zelo hitro po tistem pa še predsednik koalicijske DeSUS, ki jo je do tedaj vodil Anton Rous. Že leto kasneje pa je poskrbel za razburjenje, ko je obrambno ministrstvo na razpisu za osemkolesnike izbralo oklepnike Patria namesto že skoraj dogovorjenega posla s Sistemsko tehniko. Toda Erjavec se je zaporu izognil, medtem ko so vanj spravili Janeza Janšo. V Pahorjevi vladi je bil sprva okoljski minister, nato so ga za nekaj časa umaknili, leta 2012 se je vrnil v »prvo ligo« kot zunanji minister v drugi Janševi vladi, že leto kasneje pa je skupaj z Gregorjem Virantom prestopil v tabor nove premierke Alenke Bratušek.
Skladatelj Zvonimir Ciglič – žrtev prejšnjega režima
Ko je Zvonimir Ciglič prišel na prostost, je bil leto dni brez službe, kidal je sneg, bil maltretiran. Z distanco ugotavlja: »Bistvo stalinistične zasliševalne metode, ki jo je naš rdeči režim izdatno uporabljal, je bilo mučenje,« seveda da obtoženec prizna konstrukt obtožnice. In nekajkrat navaja, da so obtoženci v veliki stiski priznavali krivdo, da so se izognili mučenju. Spominja se dogodka, ko svoje obtožnice ni hotel podpisati. »Takrat me je zasliševalec s pestjo udaril po levem ušesu. Ko sem sredi leta 1951 prišel iz zapora, me je doktor Oršič v Ljubljani pregledal in ugotovil, da imam okvaro srednjega notranjega ušesa. Od takrat pa vse do danes mi zveni v glavi, zveni tako močno in izrazito, kot da bi poslušal šumenje Soče ali Save. Upam, da veste, kakšen udarec je to za glasbenika.« Spominja se vsakodnevnega nasilja v Karlovcu in navaja en sam primer. »Tudi na poti od zaporne celice … do zasliševalnega prostora mi ni bilo prizaneseno. Neki dan so me tako močno brcali v zadnjo plat, da sem priletel v vrata s tako silo, da sem jih zbil na tla. Potem so me za kazen še dodatno obdelovali. Mučiteljem je tako vse dovoljeno. Bili so lastniki mojega telesa, ne pa moje duše.«
Kampanja Harrisove se spreminja v grotesko
Vodstvo kampanje Kamale Harris pa tudi z njo povezani mediji vse bolj izgubljajo živce. Številke gredo v prid Donaldu Trumpu, tudi stavnice mu napovedujejo zmago. Harrisova se je izkazala kot izredno šibka kandidatka in z njeno nominacijo je vodstvo Demokratske stranke očitno brcnilo v temo. Bolj ko se bliža volilni dan v Združenih državah Amerike, večja je nervoza v vodstvu Demokratske stranke, pa tudi v z demokrati povezanih velikih medijih. Številke na anketah namreč demokratski kandidatki, aktualni podpredsednici ZDA Kamali Harris, ne kažejo dobro. Medtem ko njen protikandidat, nekdanji predsednik Donald Trump, na svojih shodih govori pred deset tisoči ljudmi, ima Harrisova probleme že pri napolnitvi manjših dvoran, kje šele da bi privabila desettisočglave množice. To pa je le eden od mnogih problemov Harrisove. Kot kandidatka je malo znana in predvsem anemična kljub prizadevanjem velikih medijev, da bi jo kar najbolje »predstavili« ameriškim volivcem.
V novi številki Demokracije lahko preberete številne analitične kolumne naših urednikov, novinarjev in zunanjih sodelavcev. Tokrat so jih pripravili: Metod Berlec, Marjeta Bogataj, Petra Janša, Mitja Iršič, Edvard Kadič, Keith Miles, Vinko Gorenak, Andreja Valič Zver, Matevž Tomšič in Igor Kovač.
Tednik Demokracija – pravica vedeti več!
