Piše: Gašper Blažič
Na velikonočni ponedeljek, 21. aprila 2025, se je v jutranjih urah (7.35) za vedno ustavilo srce papeža Frančiška. Kljub njegovemu težkemu bolezenskemu stanju v zadnjem času je novica šokirala svet.
Na tem mestu ne bomo ponavljali številnih izjav in dogajanja, ki je bilo opisano že v drugih medijih. Morda le to, da je na veliko noč še zadnjič pozdravil zbrane vernike na Trgu sv. Petra s kratkim blagoslovom, medtem ko je besedilo njegove velikonočne poslanice mestu in svetu (urbi et orbi) prebral njegov bogoslužni asistent Diego Ravelli. Nato se je papež s papamobilom še zadnjič popeljal med množico na trgu in jo blagoslavljal. Naslednji dan zgodaj zjutraj je pomahal svojemu zdravstvenemu pomočniku Massimilianu Strappettiju, nato pa padel v komo, iz katere se ni več prebudil. Umrl je ob 7.35, Sveti sedež pa je njegovo smrt razglasil dve uri in pol kasneje. S tem se je končalo dvanajstletno Frančiškovo vodenje vesoljne Cerkve. Pokopali so ga – na njegovo željo – v baziliki Marije Snežne oziroma Velike v soboto, 26. aprila 2025.
Je bil Frančišek mišljen za »prehodnega« papeža?
Vrnimo se nekoliko v preteklost. 11. februarja 2013 je tedanji papež Benedikt XVI. v nagovoru kardinalom med drugim prvič omenil svoj umik s papeškega prestola. Ta neobičajna poteza je šokirala kardinale, vendar je Benedikt mislil resno. Na zadnji februarski dan je dejansko zapustil Vatikan, a se je nato vanj vrnil, in sicer v samostan, kjer je živel odmaknjeno od javnosti. Umrl je šele na zadnji dan leta 2022, skoraj deset let po tistem, ko se je umaknil v papeškega prestola. Konklave je bil sklican za 12. marec 2013 popoldne, ko je tedanji papeški ceremoniar Guido Marini razglasil, da morajo vsi »nepoklicani« zapustiti Sikstinsko kapelo. Tedaj je bil med kardinali volivci tudi Franc Rode. Naslednji dan v večernih urah je bilo razglašeno, da je novi papež izvoljen. Na Petrov sedež je tako sedel prvi Latinskoameričan in hkrati prvi iz jezuitskih vrst, nadškof iz Buenos Airesa Jorge Mario Bergoglio, ki naj bi bil resen kandidat za papeža že leta 2005. Star je bil 76 let, kar je sicer že starost, pri kateri gredo škofje ordinariji v pokoj, zato podobno kot pri Benediktu XVI. nihče ni pričakoval kakšnih revolucionarnih potez, ampak bolj »prehodnega« papeža.
Celoten članek si lahko preberete v tiskani izdaji Demokracije!
Tednik Demokracija – pravica vedeti več!
