21.6 C
Ljubljana
četrtek, 30 julija, 2026

V novi Demokraciji preberite: Revanšizem tranzicijske levice v zunanji politiki in sprenevedanje Tanje Fajon

Piše: Gašper Blažič

Saga s Tanjo Fajon in njeno že skoraj dobljeno službo v diplomatskem sistemu EU je končana. Postalo je jasno, da z njeno novo diplomatsko službo ne bo nič.

Če je še v začetku meseca kazalo, da je služba posebne odposlanke EU za Sahel že dogovorjena, se je nato izkazalo, da je Fajonova za to funkcijo očitno lobirala kar »po domače« in mimo zakonov. Zato je visoka predstavnica unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Kaja Kallas preklicala nominacijo Tanje Fajon za posebno predstavnico EU za Sahel. Kaj je bil razlog? Fajonovo je predlagala kar zdaj že nekdanja generalna sekretarka ministrstva Barbara Žvokelj, očitno pa o tem ni odločala niti takratna Golobova vlada. S tem tudi odpade vsak argument, da se ji je nova vlada maščevala.

Vlada bi jo lahko podprla, če bi sodelovala

V nedeljo, 19. julija, je premier Janez Janša v večernih urah sporočil, da s kandidaturo Fajonove ne bo nič. To je razvidno iz poročila ministrstva za zunanje in evropske zadeve (MZEZ), v katerem piše, da se vprašljivost imenovanja »ne postavlja zaradi tega, ker bi kandidatko predlagal organ brez polnih pooblastil, temveč zato, ker pristojni organ o kandidaturi oz. predlagateljstvu sploh ni odločal«. Ministrstvo je namreč ugotovilo, da nominacije nekdanje ministrice ni podala vlada Roberta Goloba, ki je tedaj opravljala tekoče posle, ampak generalna sekretarka MZEZ, ki je bila neposredno podrejena Fajonovi. V tem primeru torej ni šlo za noben revanšizem s strani nove vlade, temveč za hudo kršitev pravil.

Celoten članek si lahko preberete v novi številki Demokracije!

Tednik Demokracija – pravica vedeti več!

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine