Piše: G. B.
V novi Demokraciji vabljeni k branju članka, v katerem opozarjamo, kako se je na nepravilnosti v času slovenskih parlamentarnih volitev odzvala organizacija OVSE, kar pomeni, da nepravilnosti, s katerimi je hotela levica ponovno prevzeti oblast, odmevajo tudi v mednarodnem prostoru. Pišemo o levičarskem revanšizmu v zunanji politiki, pa tudi o tem, kako se RTV Slovenija vse bolj spreminja v politično greznico in kako je Levica »nategnila« Vesno. Predstavljamo zakonske okvirje organizacije SKOK, ki ji globoka država ostro nasprotuje. Pišemo še o borčevskih dodatkih ter o primanjkljaju na ministrstvu za zdravje. Z Demokracijo boste vedeli več!
OVSE, ki volitve spremlja po številnih državah sveta in njihovo demokratičnost presoja po enotni mednarodni metodologiji, je v poročilu svojih opazovalcev o parlamentarnih volitvah v Sloveniji opozorila tudi na ravnanje Roberta Goloba, Alenke Bratušek in Matjaža Hana. Ti so svoje ministrske oziroma vladne funkcije prepletali s strankarskimi predvolilnimi dejavnostmi ter si z nastopi na uradnih dogodkih in promocijo državnih projektov zagotavljali politično prednost. Ugotovitve OVSE tako kažejo na zlorabo javnih funkcij in brisanje meje med delovanjem države ter kampanjo vladajočih strank. V končnem poročilu OVSE/ODIHR ni zaznati omembe izraelske družbe Black Cube, čeprav je bila ta med kampanjo predmet političnih in medijskih polemik. Iz poročila torej ni mogoče razbrati, da bi misija njeno domnevno delovanje ocenila kot dejavnik, ki je vplival na potek ali poštenost volitev; opazovalci so očitno prepoznali ta medijski spin in prevaro.
Celoten članek si lahko preberete v tiskani izdaji Demokracije!
V novi Demokraciji še preberite:
Revanšizem tranzicijske levice v zunanji politiki in sprenevedanje Tanje Fajon
Leta 2013 je takratni evropski poslanec Lojze Peterle sporočil svojo namero, da bi kandidiral za prestižni položaj generalnega sekretarja Sveta Evrope. Pri tem je imel močno načelno podporo največje politične skupine v Evropskem parlamentu, to je Evropske ljudske stranke (EPP); predlog, naj kandidira, naj bi prišel prav iz teh krogov. Peterle se je o tem pogovarjal s tedanjo premierko Alenko Bratušek, tudi tedanje vladne stranke naj bi mu bile naklonjene, prav tako tudi predsednik republike Borut Pahor. Uradno bi moralo kandidaturo vložiti zunanje ministrstvo, ki ga je takrat vodil Karl Erjavec, a kaj hitro je postalo jasno, da s kandidaturo ne bo nič. »Če bi imel resen namen kandidirati, bi bilo pričakovati, da bi o tem bistveno prej obvestil zunanje ministrstvo in vlado, ki na koncu o tem odloča,« je takrat dejal Erjavec in dodal, da bi v tem primeru kandidaturo lahko skupaj ustrezno pripravili.
Intervjuja: dr. Matjaž Gams in mag. Jurij Pavel Emeršič
»Javni mediji, šole in institucije bi morali družino in starševstvo predstavljati realno in pozitivno – kot temelj družbe in vir osebne izpolnitve. Konkretni ukrepi: javne kampanje, ki poudarjajo vrednoto zgodnjega starševstva; podpora mladim staršem na univerzah in v podjetjih; davčne in stanovanjske spodbude ter boljši pogoji za napredovanje za tiste, ki imajo otroke pred 30. letom; izobraževanje o bioloških dejstvih plodnosti, o škodljivosti in zahrbtnosti protinatalne reklame v medijih in na spletu,« je v intervjuju za Demokracijo dejal strokovnjak za demografijo dr. Matjaž Gams.
Zgodovinar mag. Jurij Pavel Emeršič pa opozarja, da so učni načrti še vedno zasnovani tako, da se osamosvojitev sramežljivo umika 2. svetovni vojni in revoluciji. »Temu sledijo učbeniki, ki to razmerje še bolj nagnejo v korist revolucije. Največja težava pa smo učitelji. Starejši so bili izšolani še v enopartijskem režimu, srednja in mlajša generacija pa je poslušala mnoge profesorje, ki do tistega režima niso bili kritični. Nekateri so mu bili celo naklonjeni. Mnogi študenti so to prepoznali in razvili kritično distanco, vsi pa ne,« je povedal.
Kaj prinaša predlog zakona o StKOK-u
Vlada je 16. julija potrdila predlog zakona o StKOK-u in ga poslala v obravnavo v državni zbor po nujnem postopku. Gre za zakon o specializiranih organih za obravnavo korupcijskih kaznivih dejanj in organiziranega kriminala, ki preoblikuje dosedanje Specializirano državno tožilstvo (SDT) v kadrovsko okrepljeno in bolj usmerjeno Specializirano tožilstvo za pregon korupcije in organiziranega kriminala (StKOK). To ni zgolj preimenovanje institucije ali površinska reorganizacija. Gre za sistemsko reformo, ki jo je nova koalicija v koalicijski pogodbi opredelila kot eno ključnih prioritet. Slovenija je leta trpela zaradi razpršenih pristojnosti, premajhnih kadrovskih zmogljivosti in pomanjkanja prave specializacije. Zaradi dolgotrajnih preiskav, razdrobljenih postopkov in slabega sodelovanja med institucijami so se najzahtevnejše zadeve s področja vrha politike, državnih podjetij in porabe večjih javnih sredstev pogosto porazgubile, s tem pa je javnost upravičeno izgubljala zaupanje v pravno državo in enakost pred zakonom.
Primanjkljaj tudi na ministrstvu za zdravje
Na povečano financiranje nevladnih organizacij je na omrežju X opozoril tudi zdravnik Rok Ravnikar. Zapisal je, da je 12 milijonov evrov »v naravi enako celotnemu strošku 50 ambulant družinske medicine za celo leto. Te bi celo leto oskrbovale 100.000 (sto tisoč!) pacientov«. Pojasnil je, da ena ambulanta družinske medicine z vsem kadrom, stroški in storitvami ZZZS plača 240.000 evrov na leto. Dodal je, da ostaja brez besed, ko bere o vsotah, ki se delijo po preštevilnih razpisih »za ne vem kaj vse. Po desetine tisočev evrov. Kar predstavljam si te prijave in poročila, tako pogosto obogatena z opisi referenc prijaviteljev v slogu LinkedIna ter z AI-generiranimi poročili o naduspešnih projektih. Medtem ko nam v zdravstvu, kjer dejansko delamo z bolniki, štejejo dobesedno vsako tableto, plenico ali telefonski klic preveč. Da si bomo lažje predstavljali: predlagam, da na vse vsote, razdeljene po razpisih, pogledamo skozi preprosto enoto.«
RTVS v globoki krizi: slabo vodenje, visoke plače, posojila in spori
Finančne težave spremljajo tudi pravni spori. Predsednica uprave Natalija Gorščak (SD) je še pred nastopom funkcije tožila RTVS zaradi nezakonite razrešitve z mesta direktorice Televizije Slovenija leta 2021. Sodišče ji je delno pritrdilo, a ker se je mandat iztekel, gre predvsem za odškodnino in stroške. Trenutno zavod išče že tretjega zunanjega odvetnika, ker obstoječi zaradi konflikta interesov nočejo zastopati RTVS v tožbi, ki jo je vložila Gorščakova sama. Notranja pravna služba, podrejena upravi, pa bo vodila komunikacijo. Podobni spori v zvezi z RTVS so v preteklosti že potekali, priča smo bili celo pravemu »čiščenju« kadrov, ko je Robert Golob naročil »čiščenje janšistov«. Gre za več delovnopravnih tožb, katerih stroški bremenijo javni zavod oziroma davkoplačevalce. V bistvu gre za obračune in neučinkovitost upravljanja.
Borčevski dodatki: dedovani privilegiji iz časov NOB še vedno obremenjujejo davkoplačevalce
V Sloveniji se že več kot 80 let po koncu druge svetovne vojne iz državne blagajne izplačujejo posebni dodatki, povezani z udeležbo v narodnoosvobodilnem boju (NOB). Ti tako imenovani borčevski dodatki ali pokojnine, ki izhajajo iz nekdanjih jugoslovanskih predpisov, se še vedno prenašajo na družinske člane in predstavljajo enega izmed najbolj kontroverznih elementov slovenskega pokojninskega sistema. Medtem ko se število prejemnikov postopoma zmanjšuje zaradi naravnega odhajanja, ostajajo visoki zneski pri nekaterih upravičencih in vprašanja o transparentnosti ter upravičenosti še vedno odprta. Posamezni primeri pa kažejo na dolgotrajne privilegije in dedovanje, ki spominja na »plemiške naslove« iz preteklega sistema.
V novi Demokraciji vabljeni k branju naših analitičnih kolumn. Pripravili so jih: Metod Berlec, Tanja Brkić, Andrej Sekulović, Matevž Tomšič, Stane Granda, Igor Omerza, Andreja Valič Zver, Jože Biščak in Keith Miles.
Tednik Demokracija – pravica vedeti več!
