Piše: G. B.
V novi številki Demokracije objavljamo obširno reportažo o velikem in odlično obiskanem prvem protestnem shodu upokojencev, ki se obenem že pripravljajo na naslednji shod 1. marca. Pišemo o tem, kako vladajoča koalicija zlorablja svoj položaj in ne dopušča ustavno zagotovljenega nadzora nad lastnim delom, pa tudi o tem, da bitka za normalnost prihaja v novo fazo, saj je vladno kitenje s simboli LGBT vse bolj bizarno. Objavljamo tudi intervjuja z direktorjem TV Slovenija Urošem Urbanijo ter državnim svetnikom Brankom Tomažičem, pri čemer je Urbanija povsem odkrito spregovoril o trenutnih razmerah na RTV Slovenija, zlasti v informativnem programu.
Prvega februarja se je na ploščadi Trga republike v Ljubljani zbralo okrog 20 tisoč ljudi. Vseslovenski protest upokojenk in upokojencev za dostojne pokojnine je pripravila ljudska iniciativa Glas upokojencev Slovenije. Ljudje so v Ljubljano prihajali z vseh koncev Slovenije, vlaki in avtobusi so bili polni. Protest v Ljubljani je trajal od 15. do 16. ure. Vladajoča koalicija (Gibanje Svoboda, SD in Levica) so se pred protestniki umaknili na Brdo pri Kranju, kjer so bili od 10. ure pa vse do konca protesta. Novinarsko konferenco, na kateri naj bi menda predstavljali sklepe tega srečanja ministrov in poslancev vladajoče koalicije, so pripravili ob 15.45. To pomeni, da na protestnem shodu ni bilo novinarjev in televizijskih kamer, saj so »uradno morali biti« na Brdu pri Kranju. Nasploh pa jih to poročanje, kot se je izkazalo pozneje, ni veselilo. Nekateri mediji, ki jih po zakonu moramo plačevati, o dogodku sredi Ljubljane sploh niso poročali. V Glasu upokojencev Slovenije so pri tem izpostavili Radio Prvi, program RTV Slovenija. Zapisali so, da je bilo to povsem v nasprotju z njihovim poročanjem o protestih drugih ljudskih iniciativ. Očitno velika stiska večine upokojencev ni bila vredna njihove pozornosti. Slednje velja tudi za največjo komercialno televizijo v državi, to je POP TV. Namesto dolžne pozornosti in spoštovanja so bili udeleženci protestnega shoda in nekateri njegovi pobudniki deležni diskreditacij, zaničevanja in poniževanju z namenom, da bi očrnili čast in dobro ime posameznika ter s tem izničiti pomembnost shoda. Noben od dnevnih časnikov pa protestu na prvih straneh ni namenil niti besedice, kaj šele fotografije več kot 20 tisoč zbranih sredi Ljubljane.
Celoten članek si lahko preberete v novi številki Demokracije!
V tedniku Demokracija še preberite:
Koalicija onemogoča kakovostno delo opoziciji v DZ RS
Prejšnji teden je poslanska skupina SDS opozorila, da »v Sloveniji vlada izredno stanje, kar se koalicije tiče«. »Z danes na jutri se sklicujejo izredne seje, zakoni se sprejemajo po nujnih postopkih. Kot da v Sloveniji vladajo izredne razmere,« so zapisali. »Takšno ravnanje onemogoča delo opozicije, ki v svojem bistvu predstavlja tisti del državljanov, ki ni volil vladnih strank. Opozicija je njihov glas v parlamentu. Opozicijski poslanci nismo poslanci, ki vnaprej nasprotujemo vsem vladnim predlogom, pač pa je naše delo, da preučimo vsa gradiva, ki jih v postopke vlagajo vladajoči, o njih izoblikujemo mnenje, predlagamo dopolnitve, ponudimo alternative,« so še razložili v javnem pismu in dodali: »Če so seje matičnih delovnih teles, kjer je največ prostora in časa za parlamentarizem, sklicane le 24 ur ali celo manj pred samo sejo, je jasno, da ima opozicija za kakovostno vsebinsko pripravo na sejo, sploh pa za dodatne predloge in dopolnitve izjemno malo časa, kar je tako neresno kot tudi nespoštljivo.«
Intervjuja: mag. Uroš Urbanija in Branko Tomažič
»Kar se mi zdi izjemno pomembno, je, da sem morda nekaj malega odprl prostor javnega diskurza. To je bila moja osnovna vizija. Odpirati vrata TVS za vse, ki želijo sodelovati, ki so relevantni sogovorci. Konec prepovedanih oseb torej, konec prepovedanih tem. Delno nam je uspelo. Seveda je pa to tek na dolge proge,« je v ekskluzivnem intervjuju za Demokracijo povedal direktor TV Slovenija mag. Uroš Urbanija. »Sem zelo kritičen in razočaran. Predsednik vlade Robert Golob je imenoval strateški svet za prehrano, v katerega ni imenoval ne predstavnikov MKGP, ne predstavnikov živilske industrije in ne predstavnikov kmetov, ki pridelujemo hrano. V svet je vključil večinoma vegane in ljudi, ki nimajo realnega stika s pridelavo in predelavo hrane. Po ostrih kritikah je svet sicer dopolnil. Na seji državnega sveta sem dejal, govedoreja ni in ne more biti glavni krivec onesnaženja, ter da se sicer veliko govori, da so novi cilji SKP pridelati več hrane, v resnici pa ni tako, ker je vse preveč podrejeno okoljskim ukrepom, ki pa pridelavo hrane zmanjšujejo. Prav v zadnjih tednih je EU odobrila uporabo žuželk oziroma murnov v prehrani. Temu lahko rečem le adijo pamet ali narobe svet!« je v intervjuju dejal državni svetnik Branko Tomažič.
Začenja se bitka za normalnost
Razlog za veselje na Levici in okraševanje vladnih profilov na družbenih omrežjih s simboli LGBT je bil nadvse bizaren – veljati je začela novela družinskega zakonika, ki je v slovenskem prostoru izbrisala tradicionalno pojmovanje družine. Da praznuješ kaj takega, moraš biti resnično pokvarjen, saj zavestno obrneš hrbet naravi. In to se nikoli ne konča dobro. »Slavijo zmago proti otrokom,« je prepričan Aleš Primc: »Pozabljajo, da imajo otroci mame in očete, ki jih imajo radi in jih bodo zaščitili.« Borec za pravice otrok in ljubljanski mestni svetnik je za Nova24TV še dejal, da gre za zlorabo prava, institucij in volje ljudi. Ti so se na referendumih v preteklosti že izrekli proti spremembam definicije družine. Tokrat je Levica s pomočjo koalicijske večine dosegla svoje: zakonska zveza ni več življenjska skupnost moža in žene, ampak življenjska skupnost dveh oseb.
So bili ruski špiclji le Golobova dimna zavesa?
Dogodek, o katerem sta v nedeljo, 29. januarja, pozno zvečer najprej pisala spletno Delo in Siol.net, bi lahko postal nova afera leta. Vendar se to ni zgodilo. Kaj se je dejansko zgodilo? Omenjena medija sta namreč prva objavila informacijo o dveh aretiranih ruskih vohunih, za kar naj bi bila poskrbela kar Sova. No, malce nerodno je bilo, ker ni šlo za sveže informacije, saj so vohuna – šlo naj bi za argentinska državljana – aretirali že petega decembra lani, kar pomeni, da je bila informacija, ki bi morala biti sicer strogo zaupna, objavljena skoraj z dvomesečnim zamikom. Postavlja se vprašanje, po kakšnih kanalih je ta informacija sploh prišla do novinarjev in zakaj prav v tem času. In zakaj v istem času do dveh različnih medijev? Odkrivanje skritih sodelavcev Putinovega režima v Evropi ni nekaj novega, sploh pa po lanskem začetku ruske agresije na Ukrajino.
Kdo je bila hčerka Frjanove Ajnce, ki so jo ubili partizani?
Poleti 2022 mi je znanka poslala pdf knjige Družinske podobe, ki jo je napisala Augustina (Avguština) Budja, zdomka iz Prlekije, ki živi na Švedskem. V njej je omenila, da so partizani ubili mlado dekle, hčerko Frjanove Ajnce iz Bučkovcev. Ker sem pred leti pisal o nekaterih drugih partizanskih umorih tam, sem šel po sledi tega podatka. Leta 2011 je Avguština Budja objavila elektronsko knjigo z naslovom Družinske podobe, v kateri je podrobno opisala svoj družinski izvor pri Mali Nedelji v Slovenskih goricah in svoje življenje na Švedskem. S knjigo, ki je prosto dostopna na dlibu, me je leta 2022 seznanila dobra znanka. Avtorica je na str. 40 omenila zverinski umor dekleta Slavice v Bučkovcih, zaselek Čreta, pri Mali Nedelji. »Frjanova Ajnca je nekoč imela hčer, ki pa so jo partizani oziroma ostanki partizanov iz okolice maščevalno ubili. Hčerka je namreč govorila nemško in to jo je stalo življenja. Pogovarjala da se je z Nemci, v tem je bil njen greh. Sosed Lahov Martin je našel Slavico, tako je bilo Ajncini hčerki ime, vso krvavečo, več desetkrat zabodeno z nožem, usmrčeno na zločinski način. Ležala je v sosedovem gozdu, razgaljena in hudo zmaličena. Nikoli niso zasledovali, odkrili, obtožili, še manj pa kaznovali storilca tega dejanja…«
Irska vstala proti nespametnim odločitvam vlade in neobvladljivemu številu prosilcev za azil
Na Irskem je prišlo do množičnih protestov, ki trajajo že od lanskega novembra. Potem ko je zaradi rekordnega števila beguncev in prosilcev za azil v zadnjih petnajstih letih zmanjkalo prostora v domovih in nastanitvah za migrante, so se oblasti odločile, da bodo prišleke naseljevale kar v hotele in v šotore, seveda na precejšnje stroške davkoplačevalcev. V prejšnjem letu je na Irsko prišlo kar 120.700 ljudi, medtem ko je bilo v letu 2021 novih migrantov 65.200. To se je najbolj poznalo pri prošnjah za azil, ki naj bi jih po podatkih irskega pravosodnega ministrstva bilo kar šestkrat več kot leto prej. Irska ni doživela takšnega navala tujcev že od leta 2006, ko je vstopilo v državo 151.100 migrantov. Vendar pa je očitno tokrat Ircem dovolj, saj se sedaj že tretji mesec po tej otoški državi vrstijo protesti proti poplavi prišlekov iz tretjega sveta. K splošnemu nezadovoljstvu je pripomoglo tudi to, da oblastem ni uspelo zagotoviti ustreznih struktur za zajezitev vseh teh prišlekov. Prav tako je prihod tolikšnega števila tujcev močno obremenil javne in socialne službe, da ne govorimo o družbenih napetostih, ki jih povzroča pritok tujcev, ki ne razumejo vedno irskih kulturnih navad in lastnosti. Irci so se zato odpravili na ulice jasno in glasno izraziti svoje nasprotovanje temu neobvladljivemu stopnjevanju množičnih migracij na njihov otok.
V novi številki Demokracije lahko preberite številne poglobljene analitične kolumne novinarjev in zunanjih sodelavcev Demokracije. Tokrat so jih pripravili: Metod Berlec, Arian Sajovic, Andrej Sekulović, Vinko Gorenak, Borut Korun, Stane Granda, Andreja Valič Zver, Igor Omerza in Matevž Tomšič. Vabljeni tudi k branju satiričnih prispevkov Boga Sajovica in Špricerjevega Pepija ter k ogledu karikature Jiřija Kočice.
Tednik Demokracija – pravica vedeti več!
