Piše: Vida Kocjan
S Francetom Cukjatijem, nekdanjim poslancem, nekdanjim predsednikom DZ RS in predsednikom Zbora za republiko smo se v petek pogovarjali o spornem dogajanju v državnem zboru, o (ne)delu vlade, izidih nedavnih evropskih volitev in o tem kako naprej tako v Sloveniji kot Evropi.
Spoštovani gospod Cukjati. Ustroj in delovanje državnega zbora poznate zelo dobro, bili ste poslanec in tudi njegov predsednik. V zdajšnjem obdobju je opazno, da je njegovo delovanje zelo kaotično, sporno, kršijo se poslovniška določila, koalicijski poslanci ne poznajo mere ipd. Kako to komentirate?
Začetek je bilo prav zanimivo spremljati. Mnogi poslanci največje stranke, ki se je rodila tik pred volitvami, so dajali videz, kot da so kar tako pobrani s ceste. Veste, člani tradicionalnih, etabliranih strank se več let vrtijo v polju politike, političnih programov in odnosov, zato je njihovo vedenje ob nastopu poslanske funkcije manj »začetniško« nerodno in ekscesno, kot če »nenadoma padeš noter«. V tistem času, pred petindvajsetimi leti, ko sem jaz »padel noter«, je bila močna levičarska postkomunistična skupina poslancev. Mnogi od njih so »kot stari mački« razumeli politični jezik in vedenje, kar se je kazalo v njihovem doslednem spoštovanju poslovnika. Mi smo bili sicer v opoziciji in skoraj redno preglasovani, a pravic, ki nam jih zagotavlja poslovnik, nam niso kratili. Bila je vendarle neka kultura skupnega delovanja in v naslednjem mandatu, ko sem bil predsednik parlamenta, smo glede pomembnih zakonov imeli usklajevalne pogovore celo s Pahorjevo poslansko skupino, še preden je Janševa vlada vložila zakon v parlamentarni postopek. Golobovi poslanci pa so se že od začetka vedli zaletavo, oholo, nezrelo. Vsaka nova stranka bi morala biti najprej vsaj en mandat v opoziciji, preden bi smela prevzeti za državo pomembne naloge.
Ste predsednik Zbora za republiko, civilnodružbene organizacije, ki je glede volitev v evropski parlament 2024 sprejela pomembna stališča. Za kaj je šlo?
Volivce smo želeli opozoriti, kakšne ljudi pošiljamo v Bruselj. Vsekakor bi morali take, ki se zavzemajo za EU kot zvezo suverenih in svobodnih držav. Ta zveza bi namreč morala po eni strani prevzeti večjo odgovornost za nadzor zunanjih meja, za varnost, obrambo itd., ne more pa posamezni državi ukazovati, koliko migrantov mora sprejeti ali kako morajo v svoje šolske programe vključevati modne »prebujenske« agende, ideologijo spola in podobno.
Kako ste zadovoljni z izidi evropskih volitev?
Vesel sem ne samo rezultata SDS, ampak tudi in predvsem pozitivnega premika celotne EU.
Kako bi se po vaše EU morala obrniti v prihodnje?
Poglejte, Evropa se je začela združevati zaradi zagotavljanja miru na celini in to je začela s skupno kontrolo proizvodnje premoga in jekla. Danes pa se EU ukvarja predvsem z ideološkimi vprašanji, probleme in rešitve pa uvaža iz Amerike, od prebujenstva in BLM do LGBT in teorije o petdesetih ali ne vem koliko še različnih spolih. Pri tem pa sto tisoči migrantov preplavljajo Evropo, mnogi žalostno končajo v valovih Sredozemskega morja, trgovci z belim blagom pa nesramno bogatijo. Sramota, velika sramota za Evropo. Bruselj doslej ni organiziral nobenega reševanja tega problema. Še poskusil ni, čeprav ima Evropa po vsem svetu na stotine veleposlaništev, doma pa kadrovsko in finančno bogate birokratske službe. Še Frontexa ni sposobna aktivirati.
Celoten intervju preberite v reviji Demokracija!
